Jedro

Ker so tožeče stranke izvedele za izdano gradbeno dovoljenje najkasneje v drugi polovici meseca marca, saj so se gradbena dela na gradbišču pričela že 9.3.2005, druga gradbiščna tabla pa je bila postavljena dne 23.3.2005, tožeče stranke pa so lastniki oziroma etažni lastniki objektov v okolici gradbišča, kjer tudi stanujejo, bi morale že ob povprečni skrbnosti sklepati, da je bilo za navedena gradbena dela, ki so se pričela 9.3.2005, izdano gradbeno dovoljenje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

Upravna enota Koper je z izpodbijanim sklepom zavrgla predlog, ki so ga tožeče stranke podale dne 21.5.2005, za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja UE Koper št. 351-11/2005 z dne 1.3.2005 za gradnjo treh večstanovanjskih objektov na parceli številka 415, 417, 418 in 419 vse k.o. A. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da so tožeče stranke podale predlog za obnovo postopka na podlagi 9. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04, 119/05, 24/06, 126/07, 65/08 in 8/10 – ZUP). Ugotovljeno je bilo, da je predlog dovoljen, popoln ter da so ga podale upravičene osebe, ni bil pa podan pravočasno. Skladno z določbo 5. točke 1. odstavka 263. člena ZUP lahko namreč stranka poda predlog za obnovo postopka samo v enem mesecu od dneva, ko je izvedela, da je bila odločba izdana. Po ustaljeni sodni in upravni praksi pa subjektivni rok iz 263. člena ZUP prične teči tudi, ko se iz okoliščin primera lahko ugotovi čas, ko je stranka zvedela za odločbo in se ta čas izenači z opravljeno vročitvijo odločbe stranki. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da noben predlagatelj obnove postopka ni izkazal, da je predlog vložil znotraj enomesečnega roka. Tožeče stranke, razen B.B., ki navaja, da je za odločbo izvedela v mesecu aprilu ali maju, so v svojih izjavah kontradiktorne, ko trdijo, da so za gradbeno dovoljenje izvedele na sestanku v lokalu C. dne 6.9.2005, oziroma še kasneje, čeprav so predlog za obnovo postopka vložile že 21.5.2005. Glede na navedeno so bili zbrani drugi dokazi, ki kažejo na to, da so tožeče stranke že v mesecu marcu izvedele za izdano odločbo. Iz kopije gradbenega dnevnika, fotografij objekta med gradnjo in fotografij gradbiščnih tabel ter upravnega spisa številka 351-562/2005, v katerem je bilo pravnomočno odločeno o drugem predlogu istih predlagateljev zoper isto gradbeno dovoljenje, namreč izhaja, da je investitor pričel z gradnjo po navedenem gradbenem dovoljenju dne 9.3.2005 dne 11.3.2005 pa gradbišče označil z gradbiščno tablo dimenzije 2 m x 3 m, ki jo je postavil na vidnem mestu ob vhodu na gradbišče. Na tabli so bili vidni tudi vsi podatki o objektu vključno s številko gradbenega dovoljenja. Dne 24.3.2005 pa je podobno gradbiščno tablo postavil še na drugi strani objekta. Tako sta se obe tabli nahajali le nekaj metrov od nepremičnin v lasti predlagateljev, ki so v teh nepremičninah tudi prebivali. Iz priloženih listov gradbenega dnevnika in fotografij pa je še razvidno, da je v času od 11.3.2005 do 12.4.2005 investitor zgradil celotne kletne etaže vseh treh objektov. Vsa ta dejstva pa sama po sebi predstavljajo okoliščine, ki kažejo na to, da bi predlagatelji že ob povprečni skrbnosti morali sklepati, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano pred začetkom izvajanja gradbenih del oziroma s postavitvijo gradbiščnih tabel, zato bi morali predlog za obnovo postopka vložiti najkasneje v mesecu aprilu 2005. Ministrstvo za okolje in prostor RS je z odločbo št. 351-08-172/2005-39-MP z dne 15. 4. 2010, zavrnilo pritožbo tožečih strank zoper izpodbijani sklep.

Tožeče stranke v tožbi navajajo, da iz priloženih dokazov (fotografij) ni mogoče zaključiti, da je bila gradbiščna tabla postavljena že 11.3.2005, saj je iz navedenih fotografij v ozadju table videti že zgrajene bloke, poleg tega pa je investitor dobil dovoljenje za uporabo javnih površin šele 23.3.2005, kar tudi pomeni, da gradbiščna tabla ni mogla biti postavljena pred 23.3.2005. V nadaljevanju navajajo, da so se z okoliščinami gradnje dejansko seznanili 17.5.2005, takoj po tem pa so poslali na Ministrstvo za okolje in prostor laično pritožbo, ki pa je bila zavrnjena. Šele 6.9.2005 so se formalno seznanili z gradbenim dovoljenjem in ustrezno dokumentacijo. Poleg tega pri ugotavljanju subjektivnega roka niso bile upoštevane subjektivne okoliščine predlagateljev, ki niso ne profesionalni gradbeniki ne upravni pravniki, ki bi lahko hitro ugotovili za kaj gre. Navajajo še, da je treba 5. točko 1. odstavka 263. člena ZUP tolmačiti tako, da pomeni beseda „izvedeti“ za gradbeno dovoljenje, dejansko seznanitev z odločbo to je z njeno vsebino. Glede na vse navedeno predlagajo, da sodišče izpodbijan sklep odpravi. Toženi stranki pa naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijanem sklepu iz razlogov, ki so razvidni iz njegove obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

D. d.o.o. je kot prizadeta stranka v odgovoru na tožbo navedla, da je iz izpovedi E.E. in B.B., ki so v zapisniku z dne 8.11.2005 jasno, da so številne tožbene navedbe v nasprotju z navedenima izjavama in s samo zahtevo z dne 17.5.2005, v kateri se že citira opravilna številka gradbenega dovoljenja in posamezni deli iz obrazložitve le tega. Sicer pa je v postopku natančno navedla kronologijo dogajanja na gradbišču in v zvezi s tem predložila številne dokaze, ki potrjujejo njene navedbe.

Tožba ni utemeljena.

Iz upravnih spisov predvsem gradbenih dnevnikov, fotografij gradbišča in obeh gradbiščnih tabel, izhaja, da so se dela na gradbišču treh večstanovanjskih objektov na parceli številka 415, 417, 418 in 419 vse k.o. A., v skladu z gradbenim dovoljenjem UE Koper številka 351-11/2005 z dne 1.3.2005, pričela 9.3.2005, da sta bili obe gradbiščni tabli z navedbo investitorja, objekta ki se gradi ter gradbenega dovoljenja, postavljeni v mesecu marcu 2005. Tožeče stranke pa so vložile prvo vlogo dne 17. 5. 2005, ki so jo sicer naslovile pritožba zoper izdano gradbeno dovoljenje šifra 351-11/2005, ki jo je Ministrstvo za okolje in prostor prejelo dne 23.5.2005. Iz navedene vloge tožečih strank izhaja, da vlagajo zahtevo za obnovo postopka iz razloga 9. točke 1. odstavka 260. člena ZUP, ker jim v postopku izdaje gradbenega dovoljenja kot strankam oziroma stranskim udeležencem ni bila dana možnost udeležbe v postopku. V skladu z 263. členom pa lahko stranka v primeru iz 9. in 10. točke 260. člena, predlaga obnovo postopka v enem mesecu od dneva, ko ji je bila odločba vročena (5. točka 1. odstavka 263. člena ZUP). Iz upravno sodne prakse pa izhaja, da se čas, ko se iz okoliščin primera lahko ugotovi čas, ko je stranka zvedela za odločbo in njeno vsebino, izenači z opravljeno vročitvijo odločbe stranki. Ker je torej nesporno, da so tožeče stranke izvedele za izdano gradbeno dovoljenje najkasneje v drugi polovici meseca marca, saj so se gradbena dela na gradbišču pričela že 9.3.2005, druga gradbiščna tabla pa je bila postavljena dne 23.3.2005, tožeče stranke pa so lastniki oziroma etažni lastniki objektov v okolici gradbišča, kjer tudi stanujejo, bi tožeče stranke morale že ob povprečni skrbnosti sklepati, da je bilo za navedena gradbena dela, ki so se pričela 9.3.2005, izdano gradbeno dovoljenje. Ker je bila prva vloga, ki jo je šteti za zahtevo za obnovo postopka, poslana šele 21. 5. 2005, je bila, tudi po presoji sodišča vložena po preteku enomesečnega subjektivnega roka, ki ga določa 5. točka 1. odstavka 263. člena ZUP.

Ker je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, sodišče pa v postopku pred njegovo izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1), tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških temelji na 4. odstavku 25. člena ZUS-1, ki določa, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.