Jedro

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o izkazanosti tveganja, da bi si nasprotna udeleženka povzročila premoženjsko škodo. Pritožnice ne izpodbijajo ugotovitve, da je nasprotna udeleženka v večini vsakodnevnih opravil samostojna (opravlja nakupe, poskrbi za plačilo stanovanjskih stroškov, racionalno razpolaga s pokojnino). Da bi imela drugo premoženje, s katerim bi v "slabem" dnevu razpolagala in si povzročila škodo, niti iz pritožbe niti iz procesnega gradiva ne izhaja. Kritje stroškov domske oskrbe je dogovorjeno v pogodbi o dosmrtnem preživljanju, ki jo je sklenila z vnukoma. Skrb pritožnic, ker stanovanja ni podarila, ampak je z njim razpolagala s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ni razumljiva. Do prenosa lastninske pravice glede stanovanja, v katerem nasprotna udeleženka živi, bo prišlo šele ob njeni smrti; s pogodbo, ki jo je sklenila, sta se vnuka zavezala k potrebni skrbi zanjo; v primeru neizpolnjevanja pogodbe ima nasprotna udeleženka na razpolago zahtevek za razvezo pogodbe. Pravilna je po navedenem tudi odločitev, da nasprotna udeleženka ne potrebuje skrbnika pri urejanju premoženjskih zadev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo.

2.Predlagateljice v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavljajo pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlagajo, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3.Sodišče je oprlo odločitev na napačno in nestrokovno izvedensko mnenje. Medicinska dokumentacija, vložena v spis, in zaslišanje nasprotne udeleženke so vzbudili dvom o pravilnosti izvedenskega mnenja. Izvedenka je spregledala pomembne okoliščine in postavila napačno diagnozo.

4.Nasprotna udeleženka je na številna vprašanja izvedenke odgovorila napačno. Med zdravili, ki jih jemlje, je pozabila obliže Exelon za zdravljenje demence, za katere je bistvenega pomena, da jih jemlje pravilno. Že v preteklosti ni pravočasno dvigovala zdravil. Nepravilno je navedla, da jemlje 2 in ne 1 tableto Tertensif. V pregledu na nevrološki kliniki je navedla, da ne jemlje več zdravil za maščobe, ker s tem nima več težav. Za normalno funkcioniranje, kar je tudi izvedenka opredelila kot bistveno za presojo o potrebnosti skrbništva, je bistvenega pomena, da nasprotna udeleženka ve, katera zdravila in v kakšnem odmerku jih mora jemati ter da jih pravilno jemlje. Ker se sodišče o tem ni izreklo, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP.

5.Opozorile so tudi, da ima nasprotna udeleženka občasne težave z nameščanjem obližev Exelon. Njeno varnost in dobrobit je treba zavarovati tudi formalno s postavitvijo skrbnika, ki bi skrbel za jemanje zdravil, obiskovanje zdravnikov, naročanje receptov in imel do tega tudi določeno odgovornost. Svojci poskrbijo za navedeno, a nihče ne odgovarja, da je za to zanesljivo poskrbljeno.

6.Protispisen je zaključek, da nasprotna udeleženka vedno sprejme pomoč svojcev. Ob sinovem nasprotovanju je bilo potrebno veliko prepričevanja, da je opravila lumbalno punkcijo. Sin nasprotne udeleženke je nasprotoval tudi dozatorju zdravil. Ne gre za postavitev skrbnika "na zalogo". Okoliščine o potrebnosti vsaj delnega skrbništva so očitno izkazane. Poleg tega ni življenjsko, da bi čakali, da nasprotna udeleženka stori hujše dejanje v svojo škodo.

7.Dodaten dvom o strokovnosti izvedenke vzbuja dejstvo, da je zanemarila diagnozo dr. A. A., ki je potrdil mešano obliko demence in opozoril, da gre za napredovano zmerno demenco in ne za začetno demenco. Kljub diagnozi enega najbolj priznanih nevrologov v Sloveniji je izvedenka trdila, da gre pri nasprotni udeleženki za blago kognitivno motnjo, ki je lahko tudi posledica začetne demence. Glede na medicinsko dokumentacijo to očitno ne drži. V nasprotnem primeru tudi ne bi prejela zdravila Exelon, s katerim se zdravi demenca in ne blaga kognitivna motnja. Navedbe o slabem zdravstvenem stanju nasprotne udeleženke potrjuje tudi nedavno opravljen kontrolni pregled, ki je pokazal - po mnenju nevrologa pričakovano - poslabšanje demence. Prilagajo izvid, ki pred izdajo odločbe še ni obstajal in ga zato prej niso mogle predložiti.

8.Zmotna je ugotovitev, da je nasprotna udeleženka razvila strategije, s katerimi se sooča s "kognitivnim upadom". Morda se jih drži ob "dobrih" dnevih, ob "slabih" pa jih ni sposobna niti razviti niti upoštevati.

9.Resda je pomembna dejanska funkcionalnost, a v izpodbijani odločbi niso upoštevani podatki, ki kažejo na slabo stanje nasprotne udeleženke. V zaslišanju ni vedela, katerega leta in katerega meseca smo, ni vedela, kateri vnuk pripada kateri hčeri. Prav tako ni vedela, kakšno pogodbo je sklenila ("v zameno ni dobila nič, ker ni ničesar zahtevala"). O podrobnostih pogodbe se ni pozanimala. Navedeno kaže na možnost bodočih zlorab nasprotne udeleženke, ki je zelo labilna in pripravljena zelo hitro kaj podpisati, s čimer bi si lahko povzročila resno premoženjsko škodo. Nadalje ne bi mogla prodati stanovanja, če bi denar potrebovala za kritje stroškov domske oskrbe. Tega postopka niso sprožile z namenom izpodbijanja pogodbe o dosmrtnem preživljanju, jih pa sklenitev pogodbe vseeno skrbi. Vse okoliščine namreč vzbujajo dvom, ali je sklenila pogodbo, ki jo je želela skleniti. Glede na njeno izpovedbo je želela skleniti darilno pogodbo in če bi sklenila tako pogodbo, predlagateljice ne bi imele nič proti.

10.Z ozirom na sklepanje pogodb je zgrešen zaključek izvedenke, da bi nasprotna udeleženka v stanju zmedenosti težko sploh funkcionirala in da bi jo bilo takrat težko zmanipulirati. Sodišče bi lahko le delno omejilo njeno poslovno sposobnost na res kritičnih področjih (premoženje, zdravstvena oskrba).

11.Dejansko stanje je bilo deloma napačno ugotovljeno tudi zaradi kršitve pravice do izjave. Na narokih niso imele možnosti podajati izjav in postavljati vprašanj v obsegu, kot so želele. Tako se denimo niso mogle izjasniti o očitkih, ki jih je na njihov račun podala nasprotna odvetnica.

12.Predvsem zaradi zmotnega izvedenskega mnenja je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, posledično pa je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo.

13.Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Verodostojnost predlagateljic pri podajanju navedb je vprašljiva. Druga predlagateljica jo je nazadnje videla v decembru 2015 in je z materjo prekinila vse stike. Tretja predlagateljica jo obišče enkrat mesečno za kratek čas. Prva predlagateljica jo sicer redno obiskuje, a je nikoli ne vpraša glede jemanja zdravil. Postavlja se vprašanje, kako lahko na podlagi tolikšnega stika laično ocenjujejo pravilnost izvedenskega mnenja. Izvedenka je podala mnenje po daljšem pogovoru z njo in po pregledu medicinske dokumentacije. Sodišče je pravilno izhajalo iz presoje, ali je poseg države in omejitev njene osebne avtonomije res potreben.

14.Pritožba ni utemeljena.

15.Predlagateljice so tri od štirih otrok nasprotne udeleženke. V predlogu za postavitev pod skrbništvo, vloženem v oktobru 2023, so navedle, da se je materino zdravstveno stanje v zadnjem času bistveno poslabšalo, da je v zadnjem letu postala izrazito pozabljiva in zmedena (izgubila bančno kartico, pika kartico, pozabila kodo, prikriva pozabljeno oz. izgubljeno, se razjezi, pozabi ali zameša datume zdravstvenih pregledov, je zelo dovzetna za sugestije, pozabi navodila zdravnikov); tudi izvidi nevrologa in MRI preiskave iz maja 2023 so slabi. Skrbnica bi bila prva predlagateljica. Brat in njegova otroka ne pridejo v poštev, ker zanikajo materine težave in ker je nasprotna udeleženka v juniju 2023 z vnukoma sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju glede stanovanja, v katerem živi. Skrbnik naj poskrbi za upravljanje in razpolaganje s premoženjem, zastopanje v pravnem prometu, uveljavljanje pravic na zdravstvenem področju, prevzemanje pošte ter za sprejemanje odločitev v zvezi z institucionalno oskrbo in bivanjem.

16.Sodišče postavi pod skrbništvo osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi (1. odst. 262. čl. Družinskega zakonika - DZ). Sledeč izpodbijanemu sklepu se osebi postavi skrbnika, če je relativno trajno okrnjena njena zmožnost razsojanja, če so zaradi tega resno ogrožene njene pravice in koristi in če ni na drug način mogoče odvrniti te ogroženosti. V okviru preizkusa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče nima pomislekov o pravilnosti te razlage. Ker je tudi pritožba ne izpodbija, dodatni razlogi niso potrebni.

17.Odločitev o zavrnitvi predloga temelji na presoji, da bolezen pri nasprotni udeleženki še ni dosegla stopnje, da bi hudo motila njeno funkcioniranje ter da sama in ob pomoči svojcev brez škode zase ne bi bila sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi. Pritožbeni očitki o zmotnosti ugotovitev, na katerih temelji ta zaključek, niso utemeljeni.

V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno,

- da ima nasprotna udeleženka štiri otroke, ki so ji doslej in so ji še naprej pripravljeni pomagati,

- da kognitivni upad ne vpliva na njeno zmožnost razsojanja in je ne ovira v njenem vsakodnevnem funkcioniranju,

- da se nasprotna udeleženka zaveda, da pri določenih težjih opravilih potrebuje pomoč in je do svojega stanja ustrezno kritična,

- da je bila po prejemu predloga sposobna poskrbeti za varovanje svojih koristi v tem postopku (pooblastitev odvetnice),

- da si še ni povzročila škode na premoženju, sklenila spornega posla, se zadolžila,

- da je na večino vprašanj podala ustrezne odgovore,

- da je prepričljivo in pristno izpovedala o razlogih za sklenitev pogodbe z vnukoma; spontano je laično, a logično povezano pojasnila razloge, zaradi katerih šteje, da sta druga dva vnuka v boljšem položaju, kar se tiče stanovanjskega problema,

- da ima določene starostno pogojene težave s spominom, a je na večino vprašanj podala ustrezne odgovore, in je zato sklepati, da lahko pri večini vsakodnevnih in drugih opravil samostojno funkcionira in da je spominske težave ne ovirajo v taki meri, da bi potrebovala pomoč skrbnika,

- da pri nekaterih opravilih potrebuje pomoč in usmerjanje svojcev, a ta niso taka, da bi zahtevala postavitev skrbnika (naročanje in prevoz k zdravniku, pomoč pri jemanju zdravil in nameščanju obližev, pomoč pri pripravi obrokov, pri pregledovanju pošte, pri uporabi pametnega telefona).

18.Pritožbeni očitki ne vzbujajo dvoma o pravilnosti teh ugotovitev. Iz zapisnikov o narokih ni razvidno, da predlagateljice niso imele možnosti postaviti nekaterih vprašanj. Na katere očitke niso mogle odgovoriti, tako iz podatkov spisa ni razvidno, niti iz pritožbenih navedb ni mogoče sklepati, da gre za dejstva, pomembna za odločitev.

19.Neutemeljeni so pomisleki o pravilnosti izvedenskega mnenja. Izvedenka je izčrpno in natančno odgovorila na pomisleke predlagateljic. Ovrednotila je pomen morebitnih napačnih odgovorov na posamezna vprašanja, ki so jih izpostavile predlagateljice. Ne drži niti, da je zanemarila diagnozo, ki jo je postavil nevrolog. Pojasnila je razlike med metodami nevrološke in psihiatrične stroke z vidika zdravljenja oziroma terapije, ki sodi v domeno vsake od njiju. Pred seboj je imela tudi izvid nevrologa z dne 15. 2. 2024, v katerem je navedeno, da gre pri nasprotni udeleženki za mešano obliko demence - nevrodegenerativno, ki bo dala progresivno sliko razvoja bolezni, in vaskularno, ki se bo kazala v občasnih nihanjih. Izvedenka je v mnenju ugotovila, da ima nasprotna udeleženka določene težave, natančen izvor njih pa za odločitev o potrebnosti skrbništva ni pomemben. Pomembno je, ali je zmanjšana njena zmožnost poskrbeti za svoje pravice in koristi. O tem izvid nevrologa ne pove ničesar. Nenazadnje pritožnice ne izpodbija pravilnosti mnenja, da diagnoza demence sama po sebi ne opredeljuje zmožnosti osebe poskrbeti zase, svoje pravice in koristi (ne sedaj in ne v bodoče). Pritožbeno sodišče ne dvomi o pravilnosti ocene sodišča prve stopnje, da je izvedensko mnenje jasno in popolno ter podano v skladu s pravili stroke in kot tako zanesljiva podlaga za ugotovitev pomembnih dejstev.

20.Nevrološki izvid z dne 25. 7. 2024, priložen pritožbi, se nanaša na zdravstveno stanje nasprotne udeleženke po izdaji izpodbijanega sklepa. Četudi bi izkazoval poslabšanje zdravstvenega stanja, za odločitev o zadevi že iz navedenega razloga ne more biti odločilen.

21.Da nasprotna udeleženka pri nekaterih opravilih potrebuje podporo svojcev, je ugotovilo že sodišče prve stopnje. Pritožbene navedbe v zvezi z nepravočasnim dvigovanjem zdravil in težavami pri jemanju zdravil (pozabljanje pravilnih odmerkov, potrebna pomoč pri nameščanju obližev ipd.) so s to ugotovitvijo skladne. Poleg tega gre za dejansko pomoč, ki niti ni v domeni skrbnika. Za presojo pravilnosti odločitve je ključno, ali je nasprotna udeleženka sposobna sama sprejemati odločitev v zvezi z zdravjem. S tem so povezane le pritožbene navedbe glede odločitve za lumbalno punkcijo. Glede na to, da pritožnice niti ne navedejo, ali je bilo nasprotni udeleženki dano celovito pojasnilo o tej preiskavi, navedbe o potrebnosti prepričevanja ne kažejo na to, da ni zmogla prepoznati njenih koristi in jih ovrednotiti v povezavi s tveganji.

22.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o izkazanosti tveganja, da bi si nasprotna udeleženka povzročila premoženjsko škodo. Pritožnice ne izpodbijajo ugotovitve, da je nasprotna udeleženka v večini vsakodnevnih opravil samostojna (opravlja nakupe, poskrbi za plačilo stanovanjskih stroškov, racionalno razpolaga s pokojnino). Da bi imela drugo premoženje, s katerim bi v "slabem" dnevu razpolagala in si povzročila škodo, niti iz pritožbe niti iz procesnega gradiva ne izhaja. Kritje stroškov domske oskrbe je dogovorjeno v pogodbi o dosmrtnem preživljanju, ki jo je sklenila z vnukoma. Skrb pritožnic, ker stanovanja ni podarila, ampak je z njim razpolagala s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ni razumljiva. Do prenosa lastninske pravice glede stanovanja, v katerem nasprotna udeleženka živi, bo prišlo šele ob njeni smrti; s pogodbo, ki jo je sklenila, sta se vnuka zavezala k potrebni skrbi zanjo; v primeru neizpolnjevanja pogodbe ima nasprotna udeleženka na razpolago zahtevek za razvezo pogodbe. Pravilna je po navedenem tudi odločitev, da nasprotna udeleženka ne potrebuje skrbnika pri urejanju premoženjskih zadev.

23.Po navedenem in po ugotovitvi, da sicer niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljic zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1).

-------------------------------

(1) Ki se na podlagi 42. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) uporablja v tem postopku.

Zakon o družinskem zakoniku (2017) - DZ - člen 262, 262/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.