Jedro

Ker je bilo izdano delovno dovoljenje tožnici vročeno 12. 6. 2023, tožnica pa na poziv sodišča ni podala izjave vse do izdaje sklepa, je sodišče na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1 postopek ustavilo.

V obravnavani zadevi je tožnica imela na voljo pritožbo zaradi molka prvostopenjskega organa, ki pa je tožnica ni vložila, torej bi bila onemogočena meritorna obravnava tožbe na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, če ne bi bili podani pogoji za ustavitev postopka po tretjem odstavku 39. člena ZUS-1. Zato je sodišče tožničine priglašene stroške postopka zavrnilo.

Izrek

I. Postopek se ustavi.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnica je 2. 6. 2023 vložila tožbo, v kateri navaja, da je 8. 11. 2022 vložila zahtevo za izdajo dovoljenja za osebo A. A. in da Zavod RS za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod) še ni odločil, temveč je izdal sklep številka 11150-1229/2022-6, s katerim je prekinil postopek. Tožnica je 15. 3. 2023 vložila pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka in isti dan pozvala Zavod, da v roku izda odločbo. V nadaljevanju navaja, da je Zavod izdal sklep o ustavitvi postopka zaradi pridobivanja mnenja Inšpektorata RS za delo o zakonitosti zaposlovanja tujih delavcev, čeprav v Zakonu o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (v nadaljevanju ZZSDT) ni predvideno pridobivanje mnenj. Po tožničinih navedbah ni bilo treba prekiniti postopka, saj ne gre za predhodno vprašanje. Vložena pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka je suspenzivno pravno sredstvo, ki zadrži učinkovanje sklepa, zato sklep o prekinitvi postopka z dne 20. 2. 2023 nima pravnih učinkov. Kljub pozivom tožnice Zavodu, naj izda odločbo, ta ni bila izdana. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in Zavodu naloži, naj nemudoma izda delovno dovoljenje A. A. Priglaša tudi stroške upravnega spora.

2. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo predlaga, naj sodišče tožbo zavrže kot prezgodnjo, saj je bil v času vložitve tožbe prekinjen postopek izdaje dovoljenja, ki je bil sicer v fazi reševanja pritožbe. Ministrstvo je ugodilo tožničini pritožbi z odločbo številka 11100-17/2023/2 z dne 24. 5. 2023, ki je bila pooblaščencu tožnice poslana 6. 6. 2023. 3. Tožena stranka je 8. 8. 2023 in 21. 9. 2023 obvestila sodišče, da je izdala delovno dovoljenje na podlagi sporazuma med Republiko Slovenijo (v nadaljevanju RS) in Bosno in Hercegovino (v nadaljevanju BiH) o zaposlovanju državljanov Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji številka 11150-12229/2022-21 z dne 7. 6. 2023, ki ga je priložila.

4. Po ugotovitvi, da je bilo izdano delovno dovoljenje tožnici vročeno 12. 6. 2023, je sodišče pozvalo tožnico, naj v osmih dneh sporoči sodišču, ali je zadovoljna z odločbo, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na novi upravni akt. Hkrati je v skladu s tretjim odstavkom 39. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) opozorilo, da bo sodišče s sklepom ustavilo postopek, če v določenem roku ne bo nič izjavila. Ker tožnica na poziv sodišča ni podala izjave vse do izdaje sklepa, je sodišče na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1 postopek ustavilo.

5. Izrek o stroških temeljih na petem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 25. člena ZUS-1, po kateri sodišče odloči o stroških postopka po določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), če v primeru molka organa organ izda upravni akt. V skladu s prvim odstavkom 155. člena ZPP pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin.

6. Po presoji sodišča tožba in nadaljnje vloge tožnice niso bile potrebne, saj je tožnica 2. 6. 2023 vložila tožbo zaradi molka prvostopenjskega organa, to je Zavoda RS za zaposlovanje, ki se je začel s tožničino zahtevo za izdajo delovnega dovoljenja na podlagi Zakona o ratifikaciji Sporazuma med Vlado RS in Svetom ministrov BiH o zaposlovanju državljanov BiH v RS (v nadaljevanju Sporazum) z dne 8. 11. 2022. Tožnica je 15. 3. 2023 in 10. 5. 2023 pozvala prvostopenjski organ, naj izda odločbo, vendar ni vložila pritožbe na pristojno ministrstvo zaradi molka prvostopenjskega organa. Pritožila se je le zoper sklep o prekiniti postopka z dne 20. 2. 2023. Pravni podlagi za odločanje o izdaji obravnavanega delovnega dovoljenja sta Sporazum in ZZSDT, ki pa pritožbe zoper odločitev prvostopenjskega organa ne izključujeta. To pomeni, da je v obravnavani zadevi tožnica imela na voljo tudi pritožbo zaradi molka prvostopenjskega organa, ki pa je tožnica ni vložila, torej bi bila onemogočena meritorna obravnava tožbe na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS?1, če ne bi bili podani pogoji za ustavitev postopka po tretjem odstavku 39. člena ZUS-1. Zato je sodišče tožničine priglašene stroške postopka zavrnilo.