Jedro

Obdolženec sicer lahko v postopku o prekršku poleg ustnega zagovora vloži še pisni zagovor, vendar če ga sodišče ni zahtevalo, do povračila stroškov sestave pisnega zagovora ni upravičen. Sicer pa vloge z dne 10.3.2009 dejansko niti ni mogoče šteti za pisni zagovor, saj je obdolženec ni podpisal.

Izrek

Pritožba obdolženčeve zagovornice se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje obdolženčevi zagovornici priznalo stroške zagovarjanja obdolženca v višini 56,18 EUR, v preostalem pa je priglašene stroške zavrnilo.

Proti takšnemu sklepu se pritožuje zagovornica, ki v pritožbi navaja, da ji v skladu z odvetniško tarifo pripadajo tudi s strani sodišča prve stopnje nepriznani stroški za dne 10. 3. 2009 vložen pisni zagovor obdolženca, ki je bil obsežen in je navajal pravnorelevantna dejstva, ki so pripomogla k temu, da je sodišče odločilo v korist obdolženca.

Pritožba ni utemeljena.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje priglašene nagrado za sestavo pisnega zagovora z dne 10. 3. 2009 zavrnilo zato, ker se je obdolženec najprej zagovarjal sam ustno na zaslišanju 25. 2. 2009, pisni zagovor pa je poslal naknadno 10. 3. 2009, ne da bi ga sodišče prve stopnje zahtevalo v skladu s VI. odst. 114. čl. ZP-1, s čimer se pritožbeno sodišče v celoti strinja. Pravilno je tudi stališče prvostopenjskega sodišča, da obdolženec sicer lahko poleg ustnega zagovora vloži še pisni zagovor, vendar če ga sodišče ni zahtevalo, do povračila stroškov sestave pisnega zagovora ni upravičen in jih je kljub izdaji sodbe o prekršku, s katero je bil postopek o prekršku zoper njega ustavljen, dolžan nositi sam. Pritožbeno sodišče pa pri tem še pripominja, da vloge z dne 10. 3. 2009 dejansko niti ni mogoče šteti za pisni zagovor obdolženca, saj ga ni podpisal obdolženec, temveč zagovornica, zagovor pa lahko poda le obdolženec (prim. sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 172/2005 z dne 18. 5. 2006). Zato je nepomembno, kako obsežna je bila ta vloga, kakšna dejstva so bila v njej navedena in ali je pripomogla k odločitvi sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka o prekršku zoper obdolženca (česar tudi objektivno ni mogoče presojati, saj je bila izdana sodba brez obrazložitve in tako ni jasno, katera dejstva je sodišče upoštevalo pri izdaji sodbe).

Ker je glede na navedeno zagovorničina pritožba neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče na podlagi III. odst. 163. čl. ZP-1 zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo, saj tudi v okviru uradnega preizkusa ni zasledilo kršitev, na katere v skladu s 159. čl. ZP-1 pazi po uradni dolžnosti.