Jedro

Ob uveljavljenem stališču, da izpodbijanje primernosti izbire in odmere kazenske sankcije, s katero sodišče odloči v sodbi, z zahtevo ni dovoljeno, mora ostati še toliko manj dopustno izpodbijanje primernosti odločitve o alternativnem načinu izvrševanja kazni zapora po pravnomočno končanem kazenskem postopku, ki je temu analogen postopek.

Izrek

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže. II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

A. 1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom V Kr 51056/2018 z dne 14. 10. 2021 zavrnilo predlog obsojenca A. A. za nadomestitev kazni zapora s prestajanjem kazni zapora ob koncu tedna. Višje sodišče v Mariboru je zagovornikovo pritožbo zoper ta sklep zavrnilo kot neutemeljeno, obsojencu pa naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper pravnomočni sklep vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti obsojenčev zagovornik iz vseh razlogov po prvem odstavku 420. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) s predlogom, naj Vrhovno sodišče izpodbijani sklep spremeni oziroma razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

B.

3. Pravnomočni sklep o zavrnitvi predloga za alternativno izvršitev kazni zapora ni odločba, s katero bi bil kazenski postopek pravnomočno končan. Zahteva za varstvo zakonitosti je zato dovoljena le, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 420. člena ZKP). Pogoji, pod katerimi je glede na prvi odstavek 420. člena ZKP mogoče izpodbijati tovrstno odločbo, so tesno povezani s trditvenim bremenom vložnika, da obstoj teh pogojev v izrednem pravnem sredstvu utemelji in s tem doseže vsebinsko obravnavo zahteve. Vrhovno sodišče zahtevo, ki teh pogojev ne izpolnjuje, zavrže (drugi odstavek 423. člena ZKP).1

4. Zagovornikova obširna izvajanja v predmetni zahtevi je mogoče strniti v vsebinski očitek, da sodišči prve in druge stopnje nista nista ustrezno raziskali, upoštevali in ovrednotili okoliščin, ki so pomembne pri odločanju o alternativnem načinu izvrševanja kazni zapora s prestajanjem kazni zapora ob koncu tedna (četrti odstavek 86. člena KZ-1 v zvezi z 12. členom Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij).

5. Vrhovno sodišče je v dosedanjih odločbah že presodilo, da je odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni postopek, analogen postopku sodne odmere kazni, ki jo sestavlja ugotovitev vseh relevantnih okoliščin v zvezi z dejanjem in storilcem ter vseh olajševalnih in obteževalnih okoliščin, njihovo vrednotenje ter izrek kazni.2

6. Po ustaljeni sodni praksi velja, da se sme odločba o kazenski sankciji z zahtevo za varstvo zakonitosti izpodbijati samo zaradi kršitve zakona (predvsem iz razloga po prvem odstavku 420. člena ZKP v zvezi s 5. točko 372. člena ZKP). Uveljavljanje razlogov iz 374. člena ZKP, kamor sodi izpodbijanje primernosti izrečene kazenske sankcije, pa tudi zatrjevanje, da sodišče ni pravilno odločilo o načinu njene izvršitve, v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom ni dopustno. Vrhovno sodišče redoma sodi, da presoja, ali je sodišče pravilno upoštevalo in ovrednotilo okoliščine, ki vplivajo na izbiro in odmero kazenske sankcije, ne predstavlja razloga za vložitev zahteve.3

7. Ob uveljavljenem stališču, da izpodbijanje primernosti izbire in odmere kazenske sankcije, s katero sodišče odloči v sodbi, z zahtevo ni dovoljeno, mora ostati še toliko manj dopustno izpodbijanje primernosti odločitve o alternativnem načinu izvrševanja kazni zapora po pravnomočno končanem kazenskem postopku, ki je temu analogen postopek. Zagovornik skuša s predmetno zahtevo doseči prav to - namreč prepričati, da bi morala biti glede na obsojenčeve osebne okoliščine in namen kaznovanja sprejeta drugačna odločitev o načinu izvršitve kazni zapora. To pa ne more biti razlog za vložitev in vsebinsko obravnavo zahteve.

8. Vložnik uveljavlja tudi kršitev pravice do obrambe zaradi zavrnitve dokaznih predlogov, vendar so njegovi očitki v tem delu v tolikšni meri posplošeni, da ne morejo narekovati meritorne presoje.

C.

9. Ker zagovornik z navedbami v zahtevi ni obrazložil in utemeljil temeljnega pogoja za obravnavo zahteve iz prvega odstavka 420. člena ZKP, je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti skladno z drugim odstavkom 423. člena ZKP zavrglo.

10. Odločba o stroških postopka temelji na 98.a členu ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP in je posledica obsojenčevih premoženjskih razmer, kot izhajajo iz podatkov spisa.

11. Odločitev je bila sprejeta soglasno.

1 Prim. sklep Vrhovnega sodišča I Ips 24267/2017 z dne 11. 11. 2021. 2 Glej sodbe Vrhovnega sodišča I Ips 130/2009 z dne 21. 5. 2009, I Ips 148/2010 z dne 21. 4. 2011 in I Ips 19468/2014-291 z dne 1. 9. 2016. 3 Prim. sodba Vrhovnega sodišča Ips 50620/2014 z dne 2. 12. 2021 in številne druge.