Jedro

Dopis, ki ga je oškodovanka napisala prostovoljno in ga samoiniciativno poslala na prvostopno sodišče in na državno tožilstvo, ne sodi med take izjave, ki bi jih bilo, tudi v primeru, če se kasneje oškodovanka v skladu z določbo 236. člena ZKP odreče pričanju, potrebno izločiti iz kazenskega spisa.

Izrek

Pritožbi višje državne tožilke se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) sklenilo, da se iz kazenskega spisa I Kpr 21399/2017, zoper obdolženega A.A., zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in kaznivega dejanja spolne zlorabe slabotne osebe po prvem odstavku 172. člena KZ-1, izločijo obvestila in izjave, na katere se ne sme opirati sodna odločba, in sicer pisanje priče oškodovanke B.B., naslovljeno na Okrožno sodišče na Ptuju in Državno tožilstvo na Ptuju z dne 28. 11. 2017 na list. št. 47-54, navedeno pisanje pa se izloči in zapre v ovitek ter hrani pri preiskovalnemu sodniku tega sodišča, ločeno od drugih spisov v spisu I Kr 1/2018. 2. Zoper ta sklep je podala pritožbo višja državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in napadeni sklep razveljavi, tako da se pisna izjava oškodovanke z dne 28. 11. 2017 iz sodnega spisa ne izloči. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz obrazložitve napadenega sklepa je razvidno, da je preiskovalni sodnik sodišča prve stopnje sklep o izločitvi pisanja oškodovanke B.B., ki ga je naslovila na Okrožno sodišče na Ptuju in Državno tožilstvo na Ptuju, z dne 28. 11.2017 ter se nahaja v kazenskem spisu prvostopnega sodišča na list. št. 47-54, oprl na ugotovitev, da se je oškodovanka, poučena po določbi 236. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) odločila, da v obravnavani kazenski zadevi ne želi pričati, vsled česar je preiskovalni sodnik prišel do zaključka, da je po drugem v zvezi s prvim odstavkom 83. člena ZKP iz kazenskega spisa potrebno izločiti v izreku napadenega sklepa navedene listine.

5. Višja državna tožilka odločitev sodišča prve stopnje v pritožbi pravilno graja ter ugotavlja, da je prvostopno sodišče z njo bistveno kršilo določbe kazenskega postopka, ker je nepravilno uporabilo določbe o ekskluziji dokazov.

6. Po prvem in drugem odstavku 83. člena ZKP se namreč iz kazenskega spisa izločijo samo tiste izjave, ki so jih dale policiji osebe, ki ne smejo biti zaslišane kot priče (235. člen) ali so se v skladu z zakonom odrekle pričevanju (236. člen). Dopis, ki ga je oškodovanka napisala prostovoljno in ga samoiniciativno poslala na prvostopno sodišče in na državno tožilstvo, ne sodi med take izjave, ki bi jih bilo, tudi v primeru, če se kasneje oškodovanka v skladu z določbo 236. člena ZKP odreče pričanju, potrebno izločiti iz kazenskega spisa.

7. Pritožba pravilno ugotavlja, da pri taki izjavi ne gre za nedovoljen dokaz, ki bi ga bilo potrebno procesno sankcionirati in izločiti iz sodnega spisa, saj ni bil pridobljen niti s kršitvijo ustavno zajamčenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin niti s kršitvijo katere od določb ZKP, ne gre pa tudi za izjavo, ki bi jo od oškodovanke zahteval kateri od državnih organov (policija, tožilstvo, sodišče).

8. Vsled navedenega pisanja oškodovanke ni moč okvalificirati kot nedovoljen dokaz. Pritožnica se s tem v zvezi pravilno sklicuje tudi na komentar ZKP mag. Štefana Horvata1, da se iz sodnega spisa prav tako ne izloča ovadba oškodovanca, ki se je kot privilegirana priča odrekel pričevanju, saj samoiniciativne ovadbe ni mogoče šteti kot obvestilo, ki ga je policija pridobila od privilegirani priče po 148. členu ZKP.

9. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (402. člen ZKP).

1 ZKP s komentarjem, mag. Štefan Horvat, GV Založba Ljubljana 2004, str. 192, točka 13.