Jedro

Za tožnikovo ženo, ki v letu 2012 ni imela dohodkov, ima pa jih v letu 2013, se na podlagi 3. odstavka 15. člena ZUPJS pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev upoštevajo njeni tekoči dohodki iz leta 2013, ustrezno preračunani na raven preteklega leta 2012. Za tožnika pa se kljub temu, da je zaradi invalidske upokojitve prenehal prejemati plačo, po 1. odstavku 15. člena ZUPJS lahko upošteva le plača iz leta 2012. Za upoštevanje invalidske pokojnine, kot tekočega dohodka iz leta 2013, v obravnavanem obdobju v ZUPJS ni bilo podlage.

Šele s 5. členom ZUPJS-C, na katerega se je zmotno oprlo sodišče prve stopnje, je bil 15. člen ZUPJS spremenjen in dopolnjen tako, da v kolikor pride do spremembe vrste periodičnega dohodka, ker oseba določenega periodičnega dohodka ne prejema več ali prejema drugo vrsto periodičnega dohodka, se periodični dohodek, ki ga ne prejema več, ne upošteva, upošteva pa se morebitni novi periodični dohodek na način kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov.

Ker so bili v predsodnem postopku upoštevani napačni dohodki družine, je sodišče prve stopnje izpodbijane odločbe utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 17. 4. 2014 in ... z dne 17. 4. 2014 ter prvostopenjski odločbi št. ... z dne 30. 4. 2013 in ... z dne 30. 4. 2013 ter zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo sodbe v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka, podredno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje.

Vztraja, da je bil dohodek tožnika v izpodbijanih odločbah upoštevan pravilno, in sicer na podlagi 15. člena ZUPJS, kot je tedaj veljal, to je brez novele C. Sodišče prve stopnje se zmotno sklicuje na 7. odstavek 15. člena ZUPJS, ki je začel veljati šele z ZUPJS-C. Izpodbijane prvostopenjske odločbe so bile izdane še pred to spremembo. Sicer se strinja, da bi bilo potrebno upoštevati dohodke iz leta 2012, vendar poudarja, da bi bil tožnik tudi v tem primeru, ko bi se za njega upoštevali dohodki iz leta 2012, to je plača v višini 8.597,95 EUR in regres 611,85 EUR, in brez dodatka za aktivnost njegove žene iz leta 2011, upravičen do otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca v takšni višini oziroma deležu, kot sta bila določena z izpodbijanimi odločbami. Opozarja, da je tožnik po prenehanju zaposlitve začel prejemati pokojnino, zato ne gre za izgubo dohodka. Pritožbi prilaga izpis iz sistema, iz katerega so razvidni dohodki tožnika.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami) ter pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje je sicer delno zmotno uporabilo materialno pravo, vendar to na pravilnost same odločitve ni vplivalo. Pri tem pa ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti.

Dejanske okoliščine konkretnega primera

5. V tej zadevi se spor nanaša na otroški dodatek in znižano plačilo vrtca. Predmet presoje je pravilnost in zakonitost: - dokončne odločbe z dne 17. 4. 2014 o zavrnitvi pritožbe zoper prvostopenjsko odločbo z dne 30. 4. 2013, s katero je bila odločba z dne 31. 1. 2013(1) razveljavljena z dnem 1. 4. 2013 in priznana pravica do otroškega dodatka od 1. 4. 2013 do 31. 3. 2013 v višini 43,24 EUR, in - dokončne odločbe z dne 17. 4. 2014 o zavrnitvi pritožbe zoper prvostopenjsko odločbo z dne 30. 4. 2013, s katero je bila odločba z dne 31. 1. 2013(2) razveljavljena s 1. 4. 2013 in določeno plačilo za program vrtca v višini 35 % cene programa od 1. 4. 2013 do 31. 12. 2013, razliko med znižanim plačilom vrtca in ceno programa, v katerega je otrok vključen, pa krije občina A. Izpodbijane odločbe so bile izdane zaradi spremenjenih okoliščin, v katerih se je tožnikova prej brezposelna žena s 4. 2. 2013 zaposlila, prej zaposlen tožnik pa je s 1. 2. 2013 pričel uživati invalidsko pokojnino. Sporno je upoštevanje dohodkov družine za ugotavljanje upravičenosti do otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca. V izpodbijanih odločbah so bili upoštevani dohodki iz leta 2011, in sicer tožnikova plača ter regres, prejeta v letu 2011, ter dodatek za aktivnost po predpisih, ki urejajo zaposlovanje za tožnikovo ženo, prejet v letu 2011, in njena plača, prejeta v letu 2013, preračunana na leto 2011. Sodišče prve stopnje je sicer zavzelo pravilno stališče, da bi bilo potrebno upoštevati dohodke iz leta 2012, s čimer soglaša tudi pritožba. Pravilno je tudi v pritožbi neprerekano stališče sodišča prve stopnje, da se za tožnikovo ženo upoštevajo le plače, prejete v letu 2013, preračunane na raven iz leta 2012, ne pa dodatek za aktivnost, ki ga je prejemala v letu 2011. Vendar pa je zmotno naziranje sodišča prve stopnje, da je potrebno upoštevati tožnikovo invalidsko pokojnino, prejeto v letu 2013, preračunano na leto 2012. Materialno pravno izhodišče za pritožbeno rešitev zadeve

6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/2012 s spremembami), ki je veljal v spornem obdobju. Kot pravilno opozarja pritožba, torej brez sprememb in dopolnitev 15. in 42. člena ZUPJS iz Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS-C; Ur. l. RS, št. 99/2013), kot razloguje sodišče prve stopnje. ZUPJS-C je namreč začel veljati 4. 12. 2013, spremembi 15. in 42. člena ZUPJS pa sta se začeli uporabljati šele z dnem 1. 9. 2014(3) , to je po izdaji izpodbijanih odločb. Na podlagi 1. odstavka 42. člena ZUPJS morajo biti pogoji za pridobitev pravic po tem zakonu izpolnjeni ves čas prejemanja pravic iz javnih sredstev. Upravičenec mora po 2. odstavku 42. člena ZUPJS centru za socialno delo sporočiti vsa dejstva, okoliščine in spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja, v osmih dneh od dne, ko je taka sprememba nastala ali je zanjo izvedel. Upravičenec do otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca mora sporočiti spremembe, ki pri teh pravicah vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja, in sicer spremembo števila oseb, spremembo vzgojno-izobraževalnega oziroma visokošolskega zavoda, spremembo statusa učenca, dijaka ali študenta, spremembo kraja stalnega prebivališča ter izgubo ali začetek prejemanja dohodka iz dela (3. odstavek 42. člena ZUPJS.) Center za socialno delo po uradni dolžnosti (po 4. odstavku 42. člena ZUPJS) preveri tudi vsa druga dejstva in okoliščine, ki vplivajo na pravico, njeno višino ali obdobje prejemanja, ter izda drugačno odločbo o pravici oziroma odločbo o spremembi priznane pravice.

Način ugotavljanja dohodka ureja 15. člen ZUPJS. Pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev se, razen pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, upošteva dohodek v preteklem koledarskem letu, razen dohodkov iz 8., 9., 10. in 11. točke 1. odstavka 12. člena tega zakona, ki se upoštevajo skladno s 3. točko 1. odstavka 16. člena tega zakona in skladno s 3. odstavkom 16. člena tega zakona (1. odstavek 15. člena ZUPJS). Po 3. odstavku 15. člena ZUPJS se, če oseba v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ni imela dohodkov, ima pa jih v tekočem koledarskem letu, pri določitvi mesečnega dohodka upoštevajo njeni tekoči dohodki, preračunani na raven preteklega leta, tako da se zmanjšajo za rast neto povprečne plače na zaposlenega, znano v januarju tekočega leta, v primerjavi z januarjem prejšnjega leta.

7. Ker se je tožnikova brezposelna žena, zaposlila, in torej pričela prejemati dohodek iz dela, je imel toženec v 42. členu ZUPJS podlago za izdajo izpodbijanih odločb. Vendar bi moral, kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje, na podlagi 15. člena ZUPJS v dohodek družine upoštevati dohodke iz leta 2012. To leto je namreč glede na to, da so bile izpodbijane odločbe izdane v letu 2013 in zaradi sprememb, do katerih je prišlo v letu 2013, preteklo leto. Za tožnikovo ženo, ki v letu 2012 ni imela dohodkov, ima pa jih v letu 2013, se na podlagi 3. odstavka 15. člena ZUPJS upoštevajo njeni tekoči dohodki iz leta 2013, ustrezno preračunani na raven preteklega leta 2012. Za tožnika pa se kljub temu, da je zaradi invalidske upokojitve prenehal prejemati plačo, po 1. odstavku 15. člena ZUPJS lahko upošteva le plača iz leta 2012, na kar utemeljeno opozarja pritožba. Za upoštevanje invalidske pokojnine, kot tekočega dohodka iz leta 2013, v obravnavanem obdobju v ZUPJS ni bilo podlage. Šele s 5. členom ZUPJS-C, na katerega se je zmotno oprlo sodišče prve stopnje, je bil 15. člen ZUPJS spremenjen in dopolnjen tako, da v kolikor pride do spremembe vrste periodičnega dohodka, ker oseba določenega periodičnega dohodka ne prejema več ali prejema drugo vrsto periodičnega dohodka, se periodični dohodek, ki ga ne prejema več, ne upošteva, upošteva pa se morebitni novi periodični dohodek na način kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov.

8. V obravnavani zadevi seveda tudi ni podano dejansko stanje iz 2. točke 1. odstavka 13. člena ZUPJS, po katerem se pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dohodek zmanjša za periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati, in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov.(4) V sodni praksi je bilo namreč že zavzeto stališče, da morata biti za zmanjšanje dohodka po 13. členu ZUPJS izpolnjena dva pogoja: da je oseba prenehala prejemati periodični dohodek in da ni začela prejemati drugega periodičnega dohodka, pri čemer morata biti oba pogoja izpolnjena kumulativno.(5) Tožnik je sicer prenehal prejemati plačo, vendar je začel prejemati invalidsko pokojnino, kot drug periodični dohodek. V sodni praksi pa je bilo zavzeto tudi stališče, da lahko takšna situacija, ko gre za bistveno spremembo višine dohodka družine, predstavlja izjemen primer pri znižanju plačila vrtca iz 31. člena ZUPJS.(6) Po tej določbi ZUPJS se lahko v izjemnih primerih pri določitvi znižanja plačila vrtca na podlagi podatkov iz uradnih zbirk podatkov in drugih podatkov poleg dohodka in premoženja, ki ga določa zakon, ter drugih pogojev, ki jih določajo predpisi, ki urejajo vzgojo in izobraževanje, upošteva tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni in materialni položaj vseh oseb in določi nižje plačilo programa za vrtec, kot je določeno v 24. členu ZUPJS.

Odločitev pritožbenega sodišča

9. Predhodno obrazloženo pomeni, da so bili v predsodnem postopku upoštevani napačni dohodki družine, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb. Sodišče prve stopnje je zato izpodbijane odločbe utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. V ponovljenem predsodnem upravnem postopku bo potrebno postopati v skladu z materialnopravnim stališčem in napotili pritožbenega sodišča v nakazani smeri ter ponovno odločiti o otroškem dodatku in znižanem plačilu vrtca. V kolikor bi se ob pravilni uporabi materialnega prava tako, da bodo upoštevani tožnikovi dohodki iz leta 2012 dejansko izkazalo, da to ne vpliva na višino pravic, priznanih z odpravljenimi upravnimi akti, bo lahko toženec bodisi sprejel enako odločitev ali pa bo glede na vse okoliščine primera pri določitvi znižanja plačila vrtca morebiti uporabil celo diskrecijsko pooblastilo iz 31. člena ZUPJS.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo toženca s to dodatno materialnopravno obrazložitvijo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

(1) Z odločbo z dne 31. 1. 2013 je bil priznan otroški dodatek v višini 97,73 EUR od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013. (2) Z odločbo z dne 31. 1. 2013 je bilo določeno plačilo vrtca v višini 20 % cene programa.

(3) 35. člen ZUPJS-C. (4) Skladno z 2. odstavkom 13. člena ZUPJS so periodični dohodki iz 2. točke 1. odstavka tega člena plače, pokojnine, preživnine, rente in drugi dohodki, ki jih oseba prejema v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih.

(5) Sodbi Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 255/2014 z dne 10. 7. 2014 in Psp 507/2015. (6) Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Psp 531/2013 z dne 27. 3. 2014.