Jedro

Ker tožnik v pravno relevantnem obdobju ni imel državljanstva Republike Slovenije in ker do vključno 25. 6. 1991 ni uveljavil pravice do pokojnine ali drugih dajatev po vojaških predpisih nekdanje SFRJ, ne izpolnjuje pogojev za to, da se akontacija vojaške pokojnine prevede v pravico do starostne pokojnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita dokončna odločba toženca, št. P-9875112 z dne 30.9.2002 in odločba Območne enote Maribor, št. 15-9875112 z dne 13.10.1998 ter da se mu prevede akontacija vojaške starostne pokojnine v pravico do starostne pokojnine po Zakonu o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev. Obenem je dovolilo spremembo tožbe z dne 13.1.2006, da se tožniku prizna pravica do starostne pokojnine tudi za čas od 1.11.1998 do 1.4.2003 in tožbo v tem delu zavrglo.

Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi procesnih kršitev in nepravilne uporabe materialnega prava. Vztraja, da je bil ključni argument tožbe, da bi toženec moral tožnika tretirati enako kot državljane Republike Slovenije, vse do odločitve o njegovem sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije po 40. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Če na koncu državljanstva po 40. členu ne bi dobil, bi mu s tem pravica do pokojnine morda prenehala. Do tega se sodišče prve stopnje ni opredelilo, kar pomeni kršitev pravil postopka. Nadaljnja kršitev pa je v tem, da bi sodišče moralo razsoditi o zakonitosti in nezakonitosti dokončne odločbe toženca z dne 30.9.2002. Za ta postopek je irelevantno, kdaj in na kakšni podlagi je kasneje od 1.4.2003 dobil priznano starostno pokojnino. Gre za vprašanje, ali so mu smeli ukiniti dotedanjo akontacijo vojaške pokojnine in zavrniti takojšnjo prevedbo v pokojnino po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev. Nepravilna je tudi argumentacija zadnjega odstavka sodbe, saj v resnici ne gre za nikakršno spremembo tožbe, ker je zahtevek, da se tožniku prizna pravica do starostne pokojnine od 1.11.1998 do 1.4.2003, bistvena vsebina te tožbe. Napačna pa je tudi argumentacija, da tožnik prvostopne odločbe z dne 4.6.2003 ni izpodbijal in da je zato postala pravnomočna. Zoper to odločbo je vložena pritožba, vendar vse do danes še ni rešena.

Pritožba ni utemeljena.

Bistvo spora je v konkretni zadevi nedvomno vprašanje, ali je tožnik upravičen do starostne pokojnine po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev (Ur. l. RS, št. 49/98, v nadaljevanju ZPIZVZ) od 1.11.1998 do 1.4.2003, to je glede na odločitev z odločbo z dne 13.10.1998 od dneva, ko tožnik do izplačevanja akontacije vojaške starostne pokojnine ni bil več upravičen, akontacija vojaške starostne pokojnine pa se mu ni prevedla v pravico do starostne pokojnine po ZPIZVZ, ter do dneva, ko mu je bila ta pravica priznana (odločba št. 15-9875112 z dne 4.6.2003). Tožnik se namreč s takšno odločitvijo v odločbah toženca ni strinjal in je uveljavljal, da se mu akontacija starostne pokojnine prevede v starostno pokojnino po ZPIZVZ od 1.11.1998 do 1.4.2003. Pritožba v tem delu utemeljeno poudarja, da ne gre za spremembo tožbe. Vse navedeno pa na samo odločitev ne vpliva, saj je tudi po oceni pritožbenega sodišča dokončna odločba toženca št. P-9875112 z dne 30.9.2002 v zvezi s prvostopno odločbo opr. št. 15-9875112 z dne 13.10.1998 pravilna in zakonita, tožnikov tožbeni zahtevek pa utemeljeno zavrnjen.

ZPIZVZ ureja pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so jih državljani Republike Slovenije in drugi upravičenci pridobili oziroma so izpolnili pogoje za njihovo pridobitev po predpisih bivše SFRJ o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev. Z uveljavitvijo citiranega zakona je prenehala veljati začasna ureditev izplačevanja akontacij po Odloku Vlade Republike Slovenije o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin (Ur. l. RS, št. 4/92, v nadaljevanju odlok). Uveljavljene akontacije vojaških pokojnin je v skladu s 25. členom ZPIZVZ potrebno prevesti po uradni dolžnosti, po 1. odstavku 27. člena ZPIZVZ pa se akontacije vojaških pokojnin nehajo izplačevati s prvim dnem naslednjega meseca po izdaji odločbe, če uživalci ne izpolnjujejo pogojev po zakonu.

Po ZPIZVZ so v krog upravičencev vključeni vojaški upokojenci, državljani Republike Slovenije, ki so do vključno 25.6.1991 uveljavili pravico do pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev (1. alinea 1. odstavka 2. člena). Med upravičence pa štejejo tudi tujci, ki niso vložili prošnje za pridobitev slovenskega državljanstva, ali je bila ta zavrnjena, pa imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji nepretrgoma od vključno 25.6.1991 dalje, če so do istega datuma uveljavili pravico do pokojnine po predpisih bivše SFRJ ter te pravice ne morejo pridobiti po predpisih države, katere državljani so (2. alinea 1. odstavka 2. člena citiranega zakona). Pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno, saj če le eden od predpisanih ni podan, pravice ni mogoče priznati.

Za pritožbeno rešitev zadeve je bistveno dejstvo, da je bil tožnik v pravno relevantnem obdobju tujec in da do vključno 25.6.1991 ni imel uveljavljene pravice do pokojnine ali drugih dajatev po vojaških predpisih bivše SFRJ (ampak šele 1.10.1991) ne glede na to, da ima po potrdilu Republike Slovenije, Občina Maribor, št. 4113/91 z dne 12.11.1991 stalno prebivališče v Republiki Sloveniji od 1.4.1981 dalje in ne glede na to, ali je lahko pridobil pravico v državi, katere državljan je bil. Kot izhaja iz listinske dokumentacije je tožnik sicer že dne 24.12.1991 zaprosil za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 40. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91, v nadaljevanju ZDRS), vendar je bila njegova vloga z odločbo Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije št. 0011/8-XVII-160473 z dne 11.7.1992 zavrnjena, takšna odločitev pa na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije s sodbo U-977/92-7 z dne 21.7.1993 potrjena. Nato je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo Up 2/94 z dne 8.5.1997 po razveljavitvi obeh navedenih aktov, odločbe Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije in sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, zadevo vrnilo Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije v ponoven postopek. V ponovnem postopku je Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije z odločbo št. 0011/24-17-160473/1 z dne 2.9.1997 ponovno tožnikovo zahtevo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije zavrnilo, takšno odločitev pa je Upravno sodišče Republike Slovenije s sodbo U 2605/97-9 z dne 13.7.1999 potrdilo, to sodbo pa je potrdilo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sodbo opr. št. IUp 796/99-4 z dne 8.1.2003. Glede na takšno pravno stanje, je bila tožniku torej že dne 2.9.1997 izdana zavrnilna dokončna odločba za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije tako, da se pritožba neutemeljeno sklicuje na določbo 13. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91, v nadaljevanju UZITUL) in na to, da je bil tožnik v svojih pravicah in obveznostih v času odločanja pred tožencem z odločbo z dne 13.10.1998 izenačen z državljani Republike Slovenije.

Glede na obrazloženo, ko tožnik pogojev iz 2. alinee 1. odstavka 2. člena ZPIZVZ, ker ni uveljavil pokojnine do 25.6.1991, po drugih določbah 2. člena ZPIZVZ pa, ker se nanašajo na krog upravičencev, ki so državljani Republike Slovenije, tožnik pa tega v pravno relevantnem obdobju še ni imel, ni izpolnjeval, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje. Z zavrnitvijo tožnikovega tožbenega zahtevka, da se odpravita dokončna odločba toženca z dne 30.9.2002 in prvostopna odločba z dne 13.10.1998, je namreč sodišče prve stopnje omenjeni odločbi potrdilo kot pravilni in zakoniti in v izreku o tem ni potrebno še posebej odločati.

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.