Up-92/02 - 5

13. 6. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe dr. A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa B. B. - B., odvetnica v Z., na seji senata dne 27. maja 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba dr. A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1115/2000 z dne 19. 12. 2001 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1475/99 z dne 11. 10. 2000, z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 464-69/99 z dne 12. 6. 1999 in z odločbo Upravne enote Celje št. 36300-079/92-HO z dne 28. 4. 1999 se ne sprejme.

2.Pritožnik sam nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik izpodbija odločitev o zavrnitvi njegove zahteve za denacionalizacijo premoženja, podržavljenega njegovi mami, ki je umrla leta 1960. Zahteva za denacionalizacijo je bila zavrnjena, ker je bilo ugotovljeno, da ni bil izpolnjen pogoj vzajemnosti iz tretjega odstavka 9. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDen), ki je bil uveljavljen s 1. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS 65/98 - v nadaljevanju ZDen- B). V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da prejšnja lastnica (tj. pritožnikova mama) ob svoji smrti ni bila slovenska državljanka, temveč državljanka takratne Republike Hrvaške, in da Republika Hrvaška v času odločanja o zahtevi za denacionalizacijo slovenskim državljanom ni priznavala upravičenosti do denacionalizacije.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da je bila njegova mama vse do svoje smrti jugoslovanska in ne tuja državljanka in da je glede na domovinsko pripadnost svojega moža po popisu prebivalstva v letu 1947 postala državljanka takratne Republike Hrvaške. Meni, da ni mogla postati državljanka današnje Republike Hrvaške, pač pa ,da bi izpolnjevala pogoje iz 4. člena Zakona o državljanstvu RS (Uradni list RS/I, št. 1/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDRS). Napačna uporaba predpisov o državljanstvu naj bi ji tako neutemeljeno onemogočila priznavanje statusa denacionalizacijske upravičenke, zaradi česar naj bi bilo kršeno načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave).

3.Pritožnik nasprotuje tudi ugotovitvi, da pogoj vzajemnosti ni bil izpolnjen. Vzajemnost glede priznavanja statusa upravičencev do denacionalizacije naj bi vzpostavilo že Ustavno sodišče Republike Hrvaške z razveljavitvijo določb "Zakona o naknadi za imovinu oduzetu za vrijeme jugoslavenske komunističke vladavine" (Narodne novine, št. 92/96 - v nadaljevanju "Zakon o naknadi"), ki so onemogočale vračanje premoženja osebam, ki niso hrvaški državljani. Glede nato, da bo hrvaški zakonodajalec to odločbo Ustavnega sodišča moral upoštevati, naj bi bilo treba tudi določbo tretjega odstavka 9. člena ZDen razlagati v smislu sprejete odločitve hrvaškega Ustavnega sodišča. Ker sodišče tega v izpodbijani sodbi ni storilo, naj bi pritožnika postavilo v neenakopraven položaj v primerjavi z drugimi upravičenci.

Pritožniku pa se postavlja tudi vprašanje, ali v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti 12. člena ZDen, saj meni, da sam izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa denacionalizacijskega upravičenca po tej določbi že zato, ker je imel jugoslovansko državljanstvo. Zaradi napačne uporabe določb ZDen naj bi bile pritožniku kršene pravica do enakosti pred zakonom in pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Predlaga razveljavitev izpodbijanih sodb, odpravo odločb upravnih organov in priglaša stroške postopka z ustavno pritožbo.

B.

4.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v upravnem sporu, zato se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijane sodne odločbe. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Pravilnost uporabe zakona Ustavno sodišče presoja le, če je zaradi nepravilne uporabe zakona obenem kršena človekova pravica in temeljna svoboščina, ali če bi ugotovilo, da je sodišče odločitev utemeljilo na kakšnem pravnem stališču, ki je z vidika ustavnih pravic nesprejemljivo. Tega stališču, po katerem je v primerih, kot je obravnavani, pomembno republiško državljanstvo ob smrti prejšnjega lastnika, ni mogoče očitati. Že Vrhovno sodišče je pritožniku pojasnilo, da je zmotno njegovo prepričanje, da se pri uporabi določbe 1. člena ZDen-B (tj. tretjega odstavka 9. člena ZDen) ugotavlja državljanski status.

Ta je namreč ugotovljen v drugih postopkih. Zgolj dejstvo, da pritožnik pravo razume drugače od sodišč, pa ne predstavlja kršitve načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave in pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

5.Z navedbami, s katerimi utemeljuje izpolnjevanje pogoja vzajemnosti iz tretjega odstavka 9. člena ZDen, po vsebini izpodbija stališče Vrhovnega sodišča, po katerem razveljavitev 9. člena hrvaškega zakona in sklicevanje na bodočo ureditev, še ne izkazuje obstoja vzajemnosti. Pritožnik namreč meni, da navedena odločitev Ustavnega sodišča Republike Hrvaške že pomeni formalno vzpostavitev vzajemnosti, ker naj bi bilo povsem jasno, da bo hrvaški zakonodajalec moral upoštevati to odločitev hrvaškega Ustavnega sodišča. Tako razlogovanje pa je zmotno. Slovenski državni organi oziroma sodišča pri svojem odločanju niso vezani na odločitve ustavnega sodišča tuje države, pritožnik pa ne pojasni, zakaj meni, da bi razlogi iz navedene odločbe Ustavnega sodišča Republike Hrvaške morali zadoščati za ugotovitev, da lahko slovenski državljani uveljavljajo pravico do denacionalizacije premoženja v Republiki Hrvaški. Zgolj dejstvo, da se pritožnik ne strinja s presojo, da razveljavitev hrvaške ustavnosporne zakonske ureditve sama po sebi še ne pomeni vzpostavitve vzajemnosti, pa za ugotovitev, da so bile kršene človekove pravice, ne zadostuje. V zvezi z vprašanjem vzajemnosti se Ustavno sodišče sklicuje še na odločbo Ustavnega sodišča št.

U-I-326/98 z dne 14. 10. 1998 (Uradni list RS, št. 76/98 in OdlUS VII, 190) in sklep Ustavnega sodišča št. U-I-171/02 z dne 8. 5. 2003 (ki je priložen temu sklepu).

6.Glede navedb v ustavni pritožbi, iz katerih po vsebini izhaja pritožnikov očitek, da sodišče ni uporabilo 12. člena ZDen in ugotovilo, da ima on, kot sin prejšnje lastnice, status denacionalizacijskega upravičenca, je treba upoštevati določbo prvega odstavka 51. člena ZUstS, po kateri je treba pred vložitvijo ustavne pritožbe izčrpati vsa pravna sredstva. Zahteva po izčrpanju pravnih sredstev pa ne pomeni samo formalnega izčrpanja (to je vložitve pravnega sredstva), ampak pomeni tudi materialno izčrpanje (to je vsebinsko uveljavljanje kršitev človekovih pravic že v vloženih pravnih sredstvih). Iz izpodbijanih sodb in upravnih odločb ni razvidno, da bi pritožnik položaj upravičenca po 12. členu ZDen sploh uveljavljal.

Pritožnik tega tudi v ustavni pritožbi ne navaja. Zato se Ustavnemu sodišču ni bilo treba spuščati v oceno utemeljenosti tega očitka.

7.Ker z izpodbijanimi odločbami očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

8.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS, ki se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo). Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki jih pritožnik ne navaja. Ustavno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS ter šeste alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodniku Jožetu Tratniku, ki je bil v zadevi izločen. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan