Jedro

Tožnica ni izkazala pogoja za izdajo začasne odredbe – nastanka težko popravljive škode. Navaja, da bodo gozdne parcele, ki so bile predmet prodaje, že posekane in tako uničene za nekaj generacij. Z navedeno trditvijo pa ni izkazala za verjetno, da bo do poseka prišlo, niti da bo škoda nastala njej, torej v njeni sferi. Ker zakonski pogoji za začasno odredbo niso izpolnjeni, je sodišče zahtevo za njeno izdajo zavrnilo.

Izrek

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Obrazložitev

Tožnica je dne 26. 6. 2015 vložila tožbo zoper odločbo Upravne enote Cerknica št. 330-1539/2014 z dne 27. 10. 2014, s katero je upravni organ v 1. točki izreka združil postopka A.A. in tožnice; v 2. točki izreka odobril pravni posel – prodajno pogodbo, sklenjeno z B.B. in A.A. za v tej točki naštete parcele; ter v 3. točki izreka zavrnil vlogo za odobritev pravnega posla, ki jo je podala tožnica. Drugostopni organ je pritožbo tožnice zavrnil. Tožnica v tožbi navaja razloge za nezakonitost izpodbijane odločbe, hkrati s tožbo pa vlaga predlog za izdajo začasne odredbe v skladu z 32. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ter predlaga, da se zadrži izvršitev odločbe prvostopnega in drugostopnega organa do pravnomočne rešitve te zadeve. Navaja, da bo tožnica z izvršitvijo odobritve pravnega posla utrpela težko nadomestljivo škodo, saj bodo do rešitve te zadeve gozdne parcele, ki so bile predmet prodaje, že posekane in tako uničene za nekaj generacij. Z zadržanjem obeh odločb pa stranka A.A. ne bo utrpela nobene škode.

Tožena stranka je na predlog za izdajo začasne odredbe odgovorila in navedla, da tožnica s trditvijo, da bodo gozdne parcele posekane in tako uničene za več generacij, ni izkazala nastanka težko popravljive škode, zato predlaga, da sodišče predlog zavrne. Zemljiškoknjižna lastnica parcel je prodajalka B.B., uspeli kupec pa se ne bo mogel vpisati v zemljiško knjigo do pravnomočne rešitve zadeve.

Stranka z interesom v tem postopku A.A. je na zahtevo za izdajo začasne odredbe odgovoril in navaja, da je predlog nesmiseln, ker odločba postane veljavna šele po potrditvi pravnomočnosti. Za poseg v gozd pa ima pravico le lastnica gozda in ne sam. Ker pa lastnica živi v Avstraliji, ima tukaj oskrbnika – gozdarja, za katerega pa ve, da bo ukrepal v gozdu le v primeru nevarnosti za gozd – naravne katastrofe, torej o stvareh ne razmišlja tako kot tožnica.

Sodišče je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo iz naslednjih razlogov: Po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Po tretjem odstavku 32. člena tega zakona pa tožnik lahko zahteva iz razlogov po drugem odstavku tega člena tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno.

Tožnica ni specificirala, po katerem odstavku 32. člena ZUS-1 vlaga zahtevo, zato je sodišče uvodoma preizkusilo, ali bi jo lahko izdalo po 2. odstavku glede na predlagano besedilo zahteve. Kadar sodišče odloča o odložitveni začasni odredbi – drugi odstavek 32. člena ZUS-1, je zahtevi mogoče ugoditi, če se nanaša na odložitev izvršitve akta, ki se s tožbo izpodbija, in ki se izvršuje po določbah ZUP. Gre za primarno presojo pravne narave izdanega akta. V obravnavani zadevi pa akt, katerega odložitev izvršitve se zahteva, ni akt, ki se izvršuje po določbah ZUP, zato je sodišče v nadaljevanju presojalo predlog na podlagi 3. odstavka 32. člena ZUS-1, torej ali so podani v obravnavani zadevi razlogi, da začasno uredi stanje tako, da zadrži učinkovanje izpodbijane odločbe do pravnomočne odločitve o tožbi.

Poseg na parcele, ki so predmet prodajne pogodbe, s posekanjem dreves lahko izvrši zgolj lastnik gozda. Lastnica gozda pa je do pravnomočne rešitve obravnavane zadeve prodajalka B.B.. Tožnica ne navaja s katere strani, s strani prodajalke oziroma s strani kupca, gozdu posek grozi, vendar pa kolikor meni, da bi to lahko izvršil kupec A.A., je treba tožnici pojasniti, da kupec A.A. ne more postati lastnik gozdnih parcel, ki so predmet prodaje, na podlagi izpodbijane nepravnomočne odločbe. Za vpis v zemljiško knjigo je potrebna predhodna pravnomočnost izpodbijane odločbe (glej pogoje za overitev podpisov na listinah, ki so podlaga za vpis lastninske pravice – 5. odst. 22. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, 1. in 2. odst. 33. člena in 38. člen Zakona o zemljiški knjigi ter 64. člen Zakona o notariatu). Tožnico v tem smislu varuje že sam zakon. V navedenem smislu tožnica ni izkazala potrebe za ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje.

Tožnica pa tudi ni izkazala pogoja za izdajo začasne odredbe – nastanka težko popravljive škode. Navaja, da bo z izvršitvijo odobritve pravnega posla utrpela težko nadomestljivo škodo, ker bodo gozdne parcele, ki so bile predmet prodaje, že posekane in tako uničene za nekaj generacij. Z navedeno trditvijo pa tožnica ni izkazala za verjetno, da bo do poseka prišlo, niti da bo škoda nastala njej, torej v njeni sferi.

Ker je sodišče presodilo, da zakonski pogoji za začasno odredbo niso izpolnjeni, je zahtevo za njeno izdajo zavrnilo.