Jedro

Najemnik mora biti, ko prejme opomin najemodajalca, sposoben razumeti pomen opomina in mora biti sposoben v skladu z njim tudi ravnati ter tako zavarovati svoje pravice, sicer ni mogoče šteti, da je tožeča stranka veljavno izpolnila zakonsko dolžnost iz 3. odstavka 103. člena SZ-1.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpoved najemne pogodbe ter izselitev in izpraznitev stanovanja, ker je na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca psihiatrične stroke ugotovilo, da toženec zaradi upada kognitivnih sposobnosti ni bil zmožen skrbeti za svoje pravne interese že pred opominom tožeče stranke z dne 15. 1. 2009. 2. Tožeča stranka v pravočasni pritožbi izpodbija sodbo iz vseh pritožbenih razlogov, kot bistveno pa navaja, da je prvostopenjsko sodišče napačno ocenilo izvedensko mnenje, iz katerega izhaja, da se je toženec zavedal pomena svojih dejanj in razumel pomen sodnega postopka ter da je bil le zmanjšano sposoben razumeti pomen opomina, kar potrjujejo tudi številni jasni in razumljivi dopisi, ki jih je toženec v času po prejemu opomina napisal stanovanjski službi tožeče stranke. S tožencem so živeli tudi njegova žena in dva polnoletna otroka, ki so mu pomagali zastopati njegove interese. Prav tako se je toženec z neplačevanjem soočal že pred poslanim opominom. Dodaja še, da sodišče ni pravilno tolmačilo 104. člena SZ, saj toženec ni v roku sprožil ustreznih postopkov. Poudarja, da se je sodišče v celoti oprlo samo na izvedensko mnenje, ni pa se opredelilo do ostalih dokazov. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo smiselno predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ključno vprašanje v predmetni pravdi je, ali je bil toženec kot najemnik v času prejema opomina najemodajalca/tožeče stranke sposoben razumeti pomen opomina (1) z dne 15. 1. 2009 in v skladu z njim tudi ravnati ter tako zavarovati svoje pravice, sicer ni mogoče šteti, da je tožeča stranka (2) veljavno izpolnila zakonsko dolžnost iz tretjega odstavka 103. člena SZ-1 (3).

6. Sodišče prve stopnje je izvedlo dokaz z izvedencem psihiatrične stroke, ki se je v prvotnem mnenju z dne 11. 5. 2013 opredelil do vprašanja, ali se je toženec glede na svoje zdravstveno stanje sposoben udeleževati obravnav na sodišču, zastopati svoje interese in se zavedati pomena svojih dejanj, v dopolnitvi mnenja z dne 30. 12. 2013 pa je odgovoril še na dodatna vprašanja v zvezi s toženčevo sposobnostjo razumeti pomen opomina z dne 15. 1. 2009 in glede okvar toženčevih kognitivnih sposobnosti. Pritožnica nima prav, ko trdi, da je izvedenec ugotovil, da je bil toženec le zmanjšano sposoben razumeti pomen opomina. Res je, da je izvedenec v prvotnem mnenju navedel, da se je toženec zavedal pomena svojih dejanj in razumel pomen sodnega postopka, vendar se ta ugotovitev ne nanaša na čas prejema opomina, ker to ni bilo del prvotnega izvedenčevega dela. Izvedenec je v dopolnitvi mnenja navedel, da je bil toženec zmanjšano sposoben razumeti pomen predmetnega opomina, v nadaljevanju pa je pojasnil tudi, da to pomeni, da ni mogel dojeti posledic opomina.

7. Pač pa pritožnica pravilno opozarja, da je prvostopenjsko sodišče svoje zaključke (4) črpalo le iz ugotovitev izvedenca, ni pa (kljub njenim pravočasnim opozorilom) napravilo celovite dokazne ocene in se ni opredelilo do številnih dopisov, ki jih je predložila, iz katerih (po laični oceni) izhaja, da se je toženec zavedal posledic opomina. Sodišče prve stopnje je sicer vpogledalo v priložene dopise, vendar se v izpodbijani sodbi do njih ni opredelilo, temveč je v celoti sledilo le izvedenskemu mnenju (ki ga sodišče ni povprašalo o strokovni oceni glede toženčeve zmožnosti pisanja teh dopisov v smislu dejanskega dojemanja njihove vsebine). S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo torej pritožnica utemeljeno uveljavlja, kar je terjalo razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

8. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ustrezno dopolniti dokazni postopek ter ugotoviti, ali je toženec dopise tudi pisal sam (in jih ni le podpisal), v primeru pozitivnega odgovora pa s pomočjo izvedenca ugotoviti, ali je bil toženec sposoben razumeti pomen zapisanega. Nato bo moralo sodišče prve stopnje o pravno relevantnih dejstvih napraviti ustrezno dokazno oceno ter znova odločiti o zadevi. Če toženec v trenutku opomina ni bil sposoben razumeti njegove vsebine in dojeti posledic, bo treba tožbeni zahtevek zavrniti, v nasprotnem primeru pa mu bo treba ugoditi, ker za uporabo l04. člena SZ-1 niso izpolnjeni pogoji (5).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu tretjega odstavka 165. čelna ZPP.

(1) O pomenu opomina v primeru odpovedi glej sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 19. 11. 2012, opr. št. II Dor 379/2012. (2) Dejanska seznanjenost najemnika z opominom je breme tožeče stranke. Primerjaj odločitev Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 12. 6. 2008, opr. št. II Ips 575/2006. (3) Najemne pogodbe ni mogoče odpovedati s tožbo, če lastnik ni predhodno pisno opozoril najemnika, ki krši najemno pogodbo. Opomin mora vsebovati kršitev in način odprave odpovednega razloga ter primeren rok za odpravo odpovednega razloga. Rok za odpravo odpovednega razloga ne sme biti krajši od 15 dni.

(4) Da so se kognitivne motnje pri tožencu pojavile že septembra 2006 in so že takrat bile take intenzitete, da so redno motile njegovo čustvovanje in razumsko funkcioniranje in da že takrat ni bil več zmožen ustrezno skrbeti za svoje finančne in pravne zadeve ter da je toženec prestal takšne bolezni, ki so vplivale na upad kognitivnih sposobnosti v tolikšni meri, da je bil povsem nezmožen skrbeti za svoje pravne interese že pred opominom z dne 15. 1. 2009. (5) Primerjaj odločitve Višjega sodišča v Ljubljani z dne 14. 11. 2012, opr. št. I Cp 1337/2012, in z dne 25. 1. 2012, opr. št. II Cp 2062/2011.