Jedro

Izdaja regulacijske začasne odredbe v družinskih sporih je pridržana za primere, ko je položaj otrok ogrožen. Kadar sodišče ugotovi okoliščine, iz katerih izhaja, da je izdaja začasne odredbe nujna še pred meritorno odločitvijo sodišča v sodbi, sodišče začasno odredbo izda. To pomeni, da je položaj otroka tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. Izkazane morajo biti okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje.

Začasna ureditev in določitev stikov otrok z očetom je otrokom v korist, predlog tožeče stranke, da se stiki začasno ukinejo oziroma odložijo do postavitve izvedenca ustrezne stroke, pa ne.

V tej fazi postopka je glede na to, da se začasno ureja režim stikov, ki jih bo treba ponovno vzpostaviti, predlog centra za socialno delo še najbolj v korist otrok.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeni tako, da se ugovoru tožeče stranke zoper sklep o začasni odredbi z 22. 5. 2019 delno ugodi in se začasna odredba z 22. 5. 2019 spremeni v III. točki izreka (stiki med tednom in vikendom) in po uradni dolžnosti izdana začasna odredba z izpodbijanim sklepom (II/1. točka) tako, da sedaj po spremembi glasi: Stiki med tednom začasno potekajo med mladoletnim C., roj. ..., mladoletnim M., roj. ..., in mladoletno A.., roj. ..., z očetom B. vsak torek, ko oče prevzame otroke v vrtcu in šoli, po zaključku vrtca ali šole, ter jih istega dne po zaključku stika pripelje na dom matere do 19.00 ure.

Med vikendom začasno potekajo stiki med mladoletnima C. in M. z njunim očetom B. vsak drugi vikend, od petka, ko oče prevzame sinova po zaključku vrtca oziroma pouka v šoli, do nedelje, ko ju oče pripelje do 18.00 ure zvečer na dom matere.

Med vikendom začasno potekajo stiki mladoletne A. z očetom B. vsak drugi vikend v petek, ko oče prevzame hčerko v vrtcu in jo pripelje istega dne do 19.00 ure na dom matere, ter nato v nedeljo, ko oče prevzame hčerko ob 9.00 uri na domu matere in jo istega dne do 19.00 ure vrne na dom matere.

II. V ostalem se pritožba tožeče stranke zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. V obravnavani pravdni zadevi sodišče odloča o razvezi zakonske zveze ter dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo, določitvi stikov in preživnine. Obe pravdni stranki sta predlagali izdajo začasne odredbe, s katero bi se uredili stiki med otroki in staršema. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom z 22. 5. 2019 z začasno odredbo nadomestilo soglasje toženca za vpis hčerke A. v vrtec, sina M. pa v osnovno šolo, ter za prijavo stalnega prebivališča vseh treh otrok. Z začasno odredbo je uredilo tudi stike otrok s starši. Stiki obeh dečkov z očetom potekajo vsak drugi vikend od petka do ponedeljka zjutraj, med tednom pa ob ponedeljkih in sredah v tednu, ko sledi vikend stik sinov z očetom, naslednji teden pa ob torkih in četrtkih. Z začasno odredbo je sodišče uredilo tudi stike po telefonu in stike med poletnimi počitnicami. Stike hčerke A. z očetom je določilo ob ponedeljkih in sredah popoldan, ko jo oče prevzame na domu matere in jo istega dne do 19.00 ure vrne domov. V tednu, ko ni vikend stikov z materjo, pa ob torkih in četrtkih ob enakih urah. Za primer kršitve obveznosti je sodišče določilo denarno kazen v višini 500 EUR.

2. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper začasno odredbo z 22. 5. 2019, po uradni dolžnosti je izdalo začasno odredbo o stikih med A. in očetom (že izdano začasno odredbo je korigiralo tako, da oče prevzame hčer v vrtcu in ne na domu matere). Poleg tega je tožeči stranki zaradi kršitve začasne odredbe z 22. 5. 2019 izreklo denarno kazen v višini 500 EUR in zavrnilo predlog tožeče stranke za odložitev izvajanja stikov do pridobitve mnenja izvedenca psihiatra.

3. Zoper del sklepa, s katerim je sodišče zavrnilo ugovor zoper začasno odredbo in predlog za odlog stikov ter zoper sklep o kaznovanju, se pritožuje tožeča stranka. Pritožuje se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Očita, da izpodbijani sklep nima razlagov o odločilnih dejstvih. Izpodbija dokazno oceno, ki po njeni oceni nasprotuje določilu 8. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Odločitev prvostopenjskega sodišča dojema kot arbitrarno, pristransko in izrazito v korist toženca ter v škodo otrok. Navaja, da toženec ni zdrav ter ni osebnostno primeren za stike s tremi zelo majhnimi otroki. Sodišču očita, da je izvajalo dokaze mimo dokaznega sklepa in se oprlo na poročilo vrtca z 2. 9. 2019, ki je v korist toženca. Poleg tega je poročilo sestavila vzgojiteljica (le) za dva meseca, saj v ostalih mesecih otrok ni imela v varstvu. Obrazložitev sklepa se opira na selektivno izbrane in nepravilno pridobljene dokaze, do katerih se tožnica ni mogla opredeliti. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da odloži izvajanje stikov do pridobitve izvedenskega mnenja, saj je toženec psihiatrični bolnik z znaki osebnostne motnje. Predlaga tudi razveljavitev sklepa o kaznovanju tožnice, v primeru razveljavitve pa dodelitev zadeve v obravnavo drugemu sodniku, saj sedanja sodnica z naklonjenostjo tožencu povzroča škodo otrokom in tožnici.

Sodišču očita, da ni ugotavljalo ogroženosti otrok v povezavi z zdravstvenim stanjem očeta. Sodišče ni pojasnilo, zakaj je pohitelo z odločanjem o stikih in ni pred tem postavilo izvedenca psihiatra, ampak ga je postavilo šele po izdani začasni odredbi. Toženec je samo v zadnjem letu pred razvezo iskal pomoč pri treh psihiatrih in terapevtih, in sicer mu je dr. D. svetoval terapijo v trajanju štiri do šest let, a je toženec ni sprejel. Psihoterapevt prof. dr. G. je svetoval staršema omejene stike očeta z otroki zaradi toženčevih zdravstvenih težav. Iz izvida psihiatra dr. L. s 7. 5. 2019 pa izhaja, da toženec še ni popolnoma ozdravel, saj mora nadaljevati z jemanjem antidepresiva. Sodišče o vsem tem toženca ni podrobneje zaslišalo, niti o razlogih, zakaj je odklonil zdravljenje. Toženec ni zanikal hudih bolezenskih napadov, ko se je v bolečinah zvijal po tleh in ni hotel v psihiatrično bolnišnico. V svoji obrambi je mimogrede obtožil tožnico, da ima paranojo. Kaj vse so doživljali otroci, ko so ga dnevno opazovali onemoglega med napadi, je ostalo spregledano. Spregledana je ostala tudi možna povezava med boleznijo očeta ter psihičnimi težavami, ki jih ima sin M. že pri sedmih letih in jeclja. Psihoterapevt G. je toženca opozoril, naj na sina ne prenaša svojih travm in da mu tožnica ne more nadomestiti matere. O vsem tem izpodbijani sklep nima razlogov. Tožnica znakov osebnostne motnje pri tožencu ni prepoznala le iz člankov, kot ji očita prvostopenjsko sodišče, ampak tudi s pomočjo dr. G. Znaki, ki kažejo na osebnostno motnjo pri tožencu, so poleg skopuštva, tudi zasledovanje, nadzorovanje, vdor v elektronsko pošto, kroženje okoli bloka, sedenje pred blokom in neprestano zvonjenje na vratih. Tožnica je že predložila v spis dve prijavi o nasilju toženca. Sodišče otrokom vsiljuje stike z odtujenim očetom, ki ne pozna sočutja in je zaradi motnje na otroke celo ljubosumen. Otroka uči, da morata govoriti, da hočeta biti z njim. Nazadnje je sina C., ki je odklonil stike z njim, na silo, jokajočega odvlekel iz vrtca, ne da bi ga znal potolažiti. Če se tožnica približa avtu z otrokoma, toženec avto zaklene, da ne bi mogla otroka iz avta pobegniti k njej. Vse to so dokazi o pomanjkanju empatije, o čustveni odtujenosti in nasilju nad otroki. Sodišče je upoštevalo poročilo vrtca, ni pa se izreklo o izjavah sosedov, o neprimernih zahtevah in komunikaciji toženca in o ostalih listinah predloženih na naroku.

Sodišče je zavrnilo predlog za odlog izvajanja stikov do pridobitve psihiatričnega izvedenskega mnenja in se pri tem sklicevalo na razloge, s katerimi je zavrnilo ugovor. Tožnica je bila prisiljena ukrepati mimo sklepa sodišča in zaščiti otroke pred ogrožujočim, psihično nestabilnim očetom. Sodišče več kot šest mesecev ni odločilo o ugovoru, stanje otrok pa se slabša. Tožnica se zaveda, da je treba sodne odločbe spoštovati in je zato sprva stike omogočala. Po stikih pa je opazila, da toženec otroke vrača zanemarjene, lačne, neprespane, utrujene in s podočnjaki ter poškodovane. Na naroku 21. 8. 2019 je toženec predložil fotografijo pograda v svoji garsonjeri, pred tem pa so spali na napihljivih blazinah, vsi v istem prostoru, kjer je toženec delal pozno v noč na računalniku. Otrokom ni nudil ustrezne prehrane in ničesar, česar so bili navajeni doma.

Kot izhaja iz razlogov sklepa o kazni naj bi bila ogroženost otrok posledica konfliktne situacije nastale zaradi konfliktnega odnosa med pravdnima strankama. Navedeno kaže na nerazumevanje družinske drame. Tožnica zavrača očitek konfliktnosti, saj je skrbna mama, urejena in zdrava oseba, kar vse toženec ni. Konfliktne situacije in probleme ustvarja toženec, ki se ne zaveda svoje osebnostne prizadetosti. Predlaga razveljavitev sklepa o kaznovanju tožnice in dodelitev zadeve v delo drugemu sodniku.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Izdaja regulacijske začasne odredbe v družinskih sporih je pridržana za primere, ko je položaj otrok ogrožen. Kadar sodišče ugotovi okoliščine, iz katerih izhaja, da je izdaja začasne odredbe nujna še pred meritorno odločitvijo sodišča v sodbi, sodišče začasno odredbo izda. To pomeni, da je položaj otroka tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. Izkazane morajo biti okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje.

6. Otrok ima pravico do stikov z obema staršema, oba starša imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo predvsem otrokove koristi (106. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih; ZZZDR). V skladu s petim odstavkom istega člena lahko sodišče pravico do stikov odvzame ali omeji samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi, pri čemer stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev, ali če se z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.

7. Prvostopenjsko sodišče je z začasno odredbo z 22. 5. 2019 določilo stike sinov z očetom dvakrat tedensko (izmenoma ponedeljek in sredo oziroma torek in četrtek) ter vsak drugi vikend in stike hčerke z očetom dvakrat tedensko izmenoma (ponedeljek in sreda oziroma torek in četrtek) ter vsako drugo soboto od 9.00 do 18.00 ure.

8. Ugovor tožnice zoper izdano začasno odredbo je z izpodbijanim sklepom zavrnilo in po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo o stikih hčerke z očetom tako, da ob stikih oče prevzame hčerko v vrtcu (in ne na domu matere) in razširilo stike še na nedeljo od 9.00 do 18.00 ure. Hkrati je z izpodbijanim sklepom zaradi kršitve začasne odredbe z 22. 5. 2019 tožnici izreklo denarno kazen v znesku 500 EUR in zavrnilo njen predlog za odlog izvajanja stikov do pridobitve mnenja psihiatra.

9. Prvostopenjsko sodišče ni sledilo ugovoru tožeče stranke, da so otroci na stikih ogroženi in da stiki niso v njihovo korist.1 Tožnica trdi tudi, da toženec zaradi psihičnih težav ni sposoben za otroke ustrezno poskrbeti. Predlagala je postavitev izvedenca ustrezne stroke (psihiatrične, klinične psihologije) s pomočjo katerega naj sodišče ugotovi, ali je toženec na stikih sposoben poskrbeti za otroke in če so stiki otrok s tožencem v njihovo korist. Ker tožnica ocenjuje, da stiki s tožencem otrokom niso v korist, jim nasprotuje in predlaga odložitev stikov do prejema izvedenskega mnenja. Prvostopenjsko sodišče mnenja izvedenca psihološke ali psihiatrične stroke še (vedno) ni pridobilo.2

10. Da je imel toženec določene zdravstvene težave na psihičnem področju, med strankama ni sporno. Sporno pa je, če jih ima še in če so te težave vplivale oziroma vplivajo na toženčev odnos z otroki. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je med staršema prisotno močno konfliktno stanje. To ne izhaja le iz mnenja centra za socialno delo (primerjaj poročilo Centra za socialno delo X z 19. 8. 2019), ampak tudi iz listin, ki se nahajajo v spisu in na katere se v pritožbi sklicuje tožnica (zapis sosedov na A25, A26). Prvostopenjsko sodišče se do teh listin res ni opredelilo, kar očita pritožba, vendar je konfliktno stanje ugotovilo. Po drugi strani pa iz mnenja centra za socialno delo izhaja, da so stiki z očetom otrokom v korist. Iz poročila vrtca z 2. 9. 2019 pa, da pri dečkih niso zaznali nobenih posebnosti, ne glede na to, ali jih je v vrtec pripeljal oče ali mama. Otroka sta bila urejena, poskrbljeno je bilo za njuno higieno, primerno obleko in obutev. Navedeno ne potrjuje navedb tožnice, da oče ne bi znal poskrbeti za otroke in da stiki otrok z očetom niso v njihovo korist. 11. Odločitev prvostopenskega sodišča, da začasno uredi stike otrok z očetom, je tako po oceni pritožbenega sodišča pravilna. Predlog tožeče stranke, da se stiki začasno ukinejo oziroma odložijo do postavitve izvedenca ustrezne stroke, pa ni utemeljen. Podatki spisa ne potrjujejo tožničinih navedb, da stiki z očetom niso otrokom v korist, iz mnenja CSD, ki spremlja družinsko problematiko, pa izhaja, da so stiki otrokom v korist, predlagajo pa, da se zaradi zmanjšanja napetosti med staršema in v večjo korist otrok do podaje mnenja izvedenca uredijo stiki tako, kot je predlagala mati otrok. Takemu predlogu prvostopenjsko sodišče ni sledilo, ampak je določilo drug režim stikov, ki se ni izkazal za učinkovitega.

12. Pač pa tožeča stranka po oceni pritožbenega sodišča režim stikov, vzpostavljen z začasno odredbo, utemeljeno izpodbija. Prvostopenjsko sodišče je z začasno odredbo določilo stike dvakrat tedensko izmenično, in sicer v ponedeljek in sredo oziroma torek in četrtek (odvisno od stikov preko vikenda) in vsak drugi vikend, za deklico pa vsak drugi vikend v petek in soboto od 9.00 do 18.00 ure. Tako določeni stiki ne sledijo predlogu CSD, nasprotuje jim tudi tožnica. Da tak režim stikov ni učinkovit, se je izkazalo tudi s tem, da se je prekinilo izvajanje stikov, ki od 27. 6. 2016, ko je bil izvršen zadnji stik, ne potekajo več. Tožnica je ocenila, da stiki niso v korist otrok in prekinila izvajanje stikov.

13. Iz mnenja centra za socialno delo izhaja, da zaradi močne konfliktne situacije med staršema in iz vidika zmanjševanja napetosti med njima ter s tem večje koristi otrok predlagajo, naj do izdelave mnenja izvedenca ustrezne stroke stiki potekajo na način, kot je predlagala mati otrok. To je vsak torek, ko oče prevzame otroke v šoli ali vrtcu in jih do 19.00 ure vrne nazaj na dom matere, in med vikendom, za dečka od petka po šoli oz. vrtcu do nedelje do 18.00 ure, za deklico pa od petka po vrtcu do 18.00 ure in nato ponovno v nedeljo od 9.00 do 18.00 ure, ko oče vrne deklico na dom matere. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je v tej fazi postopka glede na to, da se začasno ureja režim stikov, ki jih bo treba ponovno vzpostaviti, predlog centra za socialno delo (ki je strokoven organ), še najbolj v korist otrok (center za socialno delo je sledil predlogu tožnice, ki bo morala otroke na stik ustrezno pripraviti in spoštovati odločbo sodišča, ki je v tem delu taka kot njen predlog).

14. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu ugodilo pritožbi tožeče stranke in začasno uredilo stike med otroki in tožencem tako, kot je predlagal center za socialno delo. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je bil režim stikov določen z izpodbijanim sklepom, naporen in obremenjujoč, ne le za otroke (komaj enoletna deklice bi se morala vsak drugi dan seliti od enega do drugega starša v tednu, ko je bil določen stik za vikend), ampak tudi za starše. 15. Zaradi kršitve začasne odredbe z 22. 5. 2019 je prvostopenjsko sodišče tožnici izreklo denarno kazen 500 EUR. Tožnica je prekinila izvrševanje stikov, ker je ocenila, da stiki niso v korist otrok. S takim ravnanjem si je tožnica vzela pravico, ki je nima. Tožencu je samovoljno odvzela pravico do stikov z otroki in otrokom pravico do stika z očetom. Iz mnenja centra za socialno delo izhaja, da so stiki otrok z očetom zanje koristni, zato je tudi odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožnico za tako ravnanje kaznovalo, pravilno. Tožnica je bila v sklepu z 22. 5. 2019 opozorjena, da bo v primeru kršitve začasne odredbe kršitelj kaznovan, seznanjena je bila tudi s sankcijo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo v tem delu zavrnilo.

16. Iz navedenih razlogov je pravilna tudi odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je zavrnilo tožničin predlog za odložitev stikov do pridobitve mnenja izvedenca ustrezne stroke. Iz poročila CSD izhaja, da so stiki otrok z očetom otrokom v korist, zato ravnanje tožnice, ki je otrokom preprečila stike z očetom, ni v korist otrok. Z začasno odredbo je odločeno o začasnem režimu stikov otrok z očetom, po izvedenem dokaznem postopku (s postavitvijo izvedenca ustrezne stroke) bo sodišče o stikih odločilo s končno odločbo. Pritožba zato tudi v tem delu ni utemeljena.

17. Pritožbeno sodišče je tako pritožbi tožnice delno ugodilo in sklepa z 22. 5. 2019 in 19. 9. 2019 spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in izpodbijani, a nespremenjeni del sklepov potrdilo (2. in 3. točka 365. člena ZPP).

1 Tožeča stranka trdi, da so se otroci po stikih vračali zanemarjeni, neprespani, s podočnjaki in lačni, da so bivali v neprimernih razmerah, oče pa zanje ni ustrezno poskrbel. 2 Sodišče je s sklepom s 16. 11. 2019 postavilo izvedenko klinično psihološke stroke V. in izvedenca psihiatrične stroke Z. Ker je izvedenka zaradi zdravstvenih težav zaprosila za razrešitev, je sodišče s sklepom z 9.7.2019 postavilo izvedenca mag. R., ta pa je predlagal svojo razrešitev zaradi preobremenitve. Sodišče je to s sklepom z 29. 8. 2019 postavilo novo izvedenko klinično psihološke stroke mag. Ž.