Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče ugotavlja, da je imela tožnica že od vložitve prošnje za dodelitev BPP dalje pooblaščenca in ima tožnica prav, ko meni, da poziv na izjasnitev ni bil pravilno vročen. Po določbi prvega odstavka 88. člena ZUP se namreč v primeru, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, pisanja vroča njemu. Sodišče tako sodi, da je bil tožnici poziv za izjasnitev z dne 4. 9. 2024 vročen nepravilno, ker ji ni bil vročen po pooblaščencu; gre za kršitev prvega odstavka 88. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP. Ker se po določbi četrtega odstavka 88. člena ZUP šteje, da je dokument vročen stranki, kadar je vročen njenemu zakonitemu zastopniku, začasnemu zastopniku ali pooblaščencu, tako velja, da poziv za dopolnitev vloge tožnici ni bil vročen in tako ni imela možnosti pojasniti okoliščin in dejanskega stanja v zvezi z njenim neto prihodkom. Glede na navedeno pa organ za BPP tudi ni imel podlage, da o prošnji za dodelitev BPP odloči glede na znane podatke spisa. Iz navedenega razloga sodišče šteje, da tudi v ponovljenem postopku tožnica ni imela veljavne možnosti za izjasnitev o ugotovljenih dejstvih.
12.Ob vpogledu v upravni spis v tej zadevi sodišče ugotavlja, da je tožnico v tej zadevi pred toženko ves čas zastopal odvetnik B. B. iz ... Prošnji za dodelitev BPP je namreč priloženo podpisano pooblastilo za zastopanje v tej zadevi z dne 25. 1.2024. Prav tako je bila izpodbijana odločba o zavrnitvi BPP vročena pooblaščencu tožnice, kar izhaja iz prikaza vsebine pošiljk po strankah, ki je pripeta na izvirnik odločbe v spisu, kot tudi iz odredbe sodišča na sami izpodbijani odločbi. Iz upravnega spisa nadalje izhaja, da toženka poziva za izjasnitev o ugotovljenih dejstvih očitno ni vročala pooblaščencu tožnice, kar bi v skladu z določbami 88. člena ZUP morala storiti. V zvezi s tem sodišče ugotavlja, da je imela tožnica že od vložitve prošnje za dodelitev BPP dalje pooblaščenca in ima tožnica prav, ko meni, da poziv na izjasnitev ni bil pravilno vročen. Po določbi prvega odstavka 88. člena ZUP se namreč v primeru, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, pisanja vroča njemu. Sodišče tako sodi, da je bil tožnici poziv za izjasnitev z dne 4. 9. 2024 vročen nepravilno, ker ji ni bil vročen po pooblaščencu; gre za kršitev prvega odstavka 88. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP. Ker se po določbi četrtega odstavka 88. člena ZUP šteje, da je dokument vročen stranki, kadar je vročen njenemu zakonitemu zastopniku, začasnemu zastopniku ali pooblaščencu, tako velja, da poziv za dopolnitev vloge tožnici ni bil vročen in tako ni imela možnosti pojasniti okoliščin in dejanskega stanja v zvezi z njenim neto prihodkom. Glede na navedeno pa organ za BPP tudi ni imel podlage, da o prošnji za dodelitev BPP odloči glede na znane podatke spisa. Iz navedenega razloga sodišče šteje, da tudi v ponovljenem postopku tožnica ni imela veljavne možnosti za izjasnitev o ugotovljenih dejstvih.
I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kranju, številka Bpp 850/2024 z dne 12. 9. 2024 se odpravi in se zadeva vrne toženki v ponovni postopek.
13.Po presoji sodišča je bila tožnici kršena pravica do izjave in s tem storjena bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1, v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1. Ker je sodišče presodilo, da se v postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa ni ravnalo po pravilih postopka, pa je to vplivalo oziroma moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve, je tožbi ugodilo, odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo vrnilo pristojnemu organu za BPP pri toženki v ponovni postopek in odločanje. Ta bo morala odpraviti ugotovljeno procesno kršitev na način, da bo poziv na izjasnitev vročila tudi pooblaščencu tožnice. S tem bo tudi začel teči rok za podajo odgovora na ugotovljena dejstva, kot izhajajo iz poziva toženke.
II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te odločbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
K točki II. izreka
Povzetek izpodbijane odločbe
1.Toženka je z izpodbijano odločbo na podlagi tretjega odstavka drugega člena zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ter prvega in drugega odstavka 61. člena Zakona o sodiščih zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vložene pred Okrožnim sodiščem v Kranju dne 25.1. 2024.
14.Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila sicer rešena brez glavne obravnave, pri čemer je tožnica v postopku imela pooblaščenca, ki je odvetnik, zato mu je sodišče v skladu z s četrtim odstavkom 3. člena Pravilnika priznalo stroške v višini 285,00 EUR, povečane za 22% DDV, skupaj 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo dalje (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ). V presežku je prijavljene stroške tožnice, kot jih je prijavil njen pooblaščenec odvetnik, sodišče zavrnilo po 4. členu Pravilnika, ker obrazložene vloge niso bilo potrebne.
2.Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z zapuščinskim postopkom, ki se pred Okrajnim sodiščem v Radovljici vodi pod opravilno številko D 23/2024 in pravdnim postopkom zaradi ugotovitve očetovstva po smrti domnevnega očeta (v nadaljevanju : Prošnja. ). Toženka je ugotovila, da je tožnica državljanka Republike Slovenije, tako je skladno s 1. točko prvega odstavka 10. člena ZBPP lahko upravičena do BPP. Skladno z enajstim odstavkom 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS) v zvezi s prvim odstavkom 14. člena ZBPP prosilka šteje za samsko osebo. Toženka je ugotovila, da je tožnica zaposlena, da redno prejema mesečno plačo ter, da je iz naslova plače v obdobju oktober, november in december 2023 prejela lastni osebni dohodek v skupnem znesku 3103,30 €. ( 954,73 € + 1087,19 € + 1061,38 € ) oz. povprečno mesečno v znesku 1034,43 €. Toženka je ugotovila, da tožnica že s povprečnim mesečnim prihodkom presega dohodkovni cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči (minimalni dohodek od 1.3.2024 znaša 463,34 €, dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka znaša 930,68 €). Na podlagi takšne ugotovitve je toženka nadalje ugotovila, da prosilka že s povprečnim mesečnim prihodkom (plačo) presega navedeni dohodkovni cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči (930,68 EUR). Posledično tožnica po ugotovitvi toženke ne izpolnjuje materialnega kriterija za dodelitev BPP, zato je bilo treba njeno prošnjo za dodelitev BPP zavrniti, kot izhaja iz I. točke izreka izpodbijane odločbe.
3.Glede na to, da je predmetna prošnja za dodelitev BPP zavrnjena iz razloga neizpolnjevanja pogoja glede dohodkovnega cenzusa, posledično iz razloga neizpolnjevanja materialnega kriterija za dodelitev BPP, po navedbi toženke ni bilo potrebno presojati tudi vsebinskega razloga po 24. členu ZBPP za dodelitev BPP. Iz obrazložitve še izhaja, da je organ za BPP prosilko pozval, da se v postavljenem roku izjasni o ugotovljenih dejstvih oziroma se do njih opredeli. Prosilka se vse do izdaje sklepa oziroma odločbe glede ugotovljenih dejstev o njenem materialnem stanju po navedbi toženke ni izjasnila.
Tožničine navedbe
15.Tožnica je hkrati s tožbo podala predlog za taksno oprostitev, zato sodišče še pojasnjuje, da se sodna taksa v tem upravnem sporu, glede na določbo šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in na tej podlagi ustaljeno sodno prakso, ne plača. Ker je torej plačila sodne takse v tem upravnem sporu tožnik oproščen že glede na zakon, sodišče o tem ne bo odločalo s sklepom.
4.Tožnica zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov iz 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS -1) in predlaga, da sodišče tožbi ugodi, spremeni odločbo in prošnji ugodi in za izbranega odvetnika določi odvetnika B. B. iz ... Zahteva še povrnitev stroškov upravnega spora. Meni, da ne drži, da ne izpolnjuje pogojev za brezplačno pravno pomoč. Navaja, da je že v zadevi Okrožnega sodišča v Kranju, opravilna številka Bpp 126 / 2024, sodišče (kot organ BPP) naredilo iste napake in neupravičeno zavrnilo BPP prošnjo tožnice, pri čemer je bila ta odločitev razveljavljena s strani Upravnega sodišča RS. Tožnica navaja, da ne drži, da naj bi imela tožnica previsok neto dohodek, ki naj bi po ugotovitvi toženke znašal 1034 € neto na mesec in da zato tožnica naj ne bi izpolnjevala pogojev za dodelitev BPP. Tožnica navaja, da prejema tudi nadomestilo stroškov prevoza in malico, ki se izplačajo skupaj z neto plače. Gre za vračilo delavcu v zvezi z delom, kar se ne sme šteti med neto dohodke tožnice ampak za nujne stroške povezane z delom. Tako je tožničin dohodek dejansko dvesto evrov manjši in dosega le minimalno plačo. Nadalje navaja, da toženka ni pozvala tožnice na dopolnitev BPP prošnje pisno, čeprav bi to lahko storila več, saj bi tožnica lahko predložila svoje plačilne liste. Tožnica ima tudi druge življenjske stroške, ( stanovanje, hrana ) in navaja, da je potrebno to odšteti od njenega dohodka. Tožnica in njen pooblaščenec poziva toženke na dopolnitev BPP prošnje nista prejela. Tožnica navaja, da če ji ne bo odobrena BPP za zastopanje, bo morala sama plačati odvetniške stroške, kar bo dodatno poglobilo njene finančne težave in povzročilo, da ne bo imela sredstev za preživljanje, kar pa da je v nasprotju ZBPP. Navaja, da je bila tožnica v izpodbijani odločbi diskriminirana z vsemi drugimi upravičenci do BPP, katerim je bil zahtevek v celoti ugoden in katerim v dohodek ne štejejo otroških dodatkov in kmetijskih subvencij, če izpolnjujejo materialne in vsebinski pogoj za dodelitev BPP. Tožnica je tako zaradi svojega stanu bila očitno diskriminirana pri odločanju organa BPP o pravici do brezplačne pravne pomoči, tem naj bi bila kršena pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu ustave RS v povezavi s prvim členom ZBPP, kjer piše, da je ta zakon namenjen uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakosti pred zakonom, kar pomeni, da prosilec za BPP ne sme biti diskriminiran zaradi nobene svoje osebne okoliščine, torej tudi ne zaradi stanu, ki mu pripada. Nadalje očita, da izpodbijani odločbi manjkajo tudi razlogi zaradi katerih je sodišče konkretno zavrnilo prošnjo za BPP tožnice, čeprav izpolnjuje vsebinski materialni pogoji za dodelitev. Trdi, da izpodbijani odločbi manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih.
Navedbe toženke
Zveza:
5.Toženka je sodišču poslala upravni spis, odgovora na tožbo ni podala.
K točki I izreka
Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 9, 88, 88/1
6.Sodišče je na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.
7.Tožba je utemeljena.
Pridruženi dokumenti:*
8.Sodišče ugotavlja, da se v upravnem spisu nahaja tudi sodba Upravnega sodišča v Ljubljani, opravilna številka I U 488/2024 - 6 z dne 26. avgusta.2024. Sodišče je v tej zadevi že odpravilo odločbo Okrožnega sodišča o zavrnitvi BPP tožnici in zadevo vrnilo v ponovni postopek toženki. Sodišče je tako že odločilo, da tožnici v upravnem postopku pred toženko ni bila dana možnost izjave, da se opredeli do zanjo neugodnega ugotovljenega dejstva, da naj ne bi izpolnjevala materialnega pogoja za dodelitev BPP in iz tega razloga vrnilo zadevo v ponovno odločanje toženki.
9.Pri odločanju o prošnji za brezplačno pravno pomoč pristojni organ za BPP, v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, postopa po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku ( v nadaljevanju ZUP ), če posamezna vprašanja v ZBPP niso drugače urejena. Načelo zaslišanja stranke oziroma pravica do izjave in sodelovanja v postopku iz prvega odstavka 9. člena ZUP je eno izmed temeljnih načel upravnega postopka. Preden se izda odločba, je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Pravica do izjave je konkretizirana v 146. členu ZUP. Poseben ugotovitveni postopek se izvede za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve, ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 145. a člena ZUP). Stranka ima pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka in za dosego namena, ki ga ima ta postopek, dajati potrebne podatke ter braniti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi. Stranka sme navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve in izpodbijati pravilnost navedb, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami. Vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve, če pa stori to po ustni obravnavi, mora opravičiti, zakaj tega ni storila na obravnavi. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora stranki na ustni obravnavi ali izven ustne obravnave pisno oziroma ustno na zapisnik omogočiti, da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku in da se izreče o predlogih in ponujenih dokazih. Prav tako ima stranka pravico, da sodeluje pri izvedbi dokazov, da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem in da se seznani z uspehom dokazovanja ter se o tem izreče. Pristojni organ ne sme izdati odločbe, ne da da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe (vse 146. člen ZUP).
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
10.Toženka svojo odločitev o zavrnitvi prošnje za BPP utemeljevala na dejstvu, da bi naj tožnica iz naslova plače v obdobju oktober, november in december 2023 prejela lastni dohodek v skupnem znesku 3103,30 EUR ( 954.53 € + 1087 ,19 € + 1061,38 € ), torej povprečno mesečno v znesku 1034,43 €, kar presega dohodkovni cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči (minimalni dohodek od 1.3. 2024 znaša 463,34 €, dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka znaša 930 ,68 €).
11.Tožnica v tožbi navaja, da naj ne bi imela možnosti predhodno izjasniti se o ugotovitvah toženke. Sodišče je ob vpogledu v upravni spis številka Bpp 850/ 2024 ugotovilo, da se v njem (št. dokumenta 40) nahaja dopis toženke z dne 4. 9. 2024, ki je naslovljen "poziv za izjasnitev". V tem dopisu toženka poziva tožnico, naj se izjasni glede ugotovljenega neto dohodka tožnice, ki presega materialni pogoj oz. cenzus za dodelitev BPP. V dopisu je sicer navedena ugotovitev, da na podlagi navedenega organ za BPP ugotavlja, da prosilka za dodelitev BPP že s povprečnim mesečnim prihodkom ( plača ) presega navedeni dohodkovni cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči v višini 930,68 €, kar posledično pomeni, da ne izpolnjuje pogojev glede dohodkovnega cenzusa za dodelitev BPP. Sledi poziv, da naj tožnica v roku 3 dni od prejema tega poziva prošnjo dopolni tako, da pojasni, ali se strinja z ugotovitvami toženke glede ugotovljenega materialnega položaja tožnice ( izkaz obdavčljivega dohodka plače, ki ne vključuje dodatkov za prehrano in prevoz oziroma eventuelno drugih obdavčljivih prihodkov). V nasprotnem primeru bo organ za BPP štel, da tožnica soglaša z ugotovitvami. Na navedeni dopis oziroma poziv je pripeta povratnica, iz katere izhaja, da bi naj ta dopis bil osebi Karmen Sluga vročen 6.9. 2024.