Jedro

Ob upoštevanju dejstva, da ob vložitvi zahteve za obnovo kazenskega postopka še ni jasno, kakšna bo odločitev zunajobravnavnega senata, je po presoji sodišča dopustno dodeliti brezplačno pravno pomoč samo za to fazo postopka, t. j. za odločanje zunajobravnavnega senata o obnovi postopka kot izrednem pravnem sredstvu zoper pravnomočno odločitev kazenskega sodišča.

Neutemeljene so tožbene navedbe, da postopek v zvezi z obnovo postopka in kazenski postopek potekata na isti (prvi) stopnji sojenja in da gre zato za isto fazo postopka, saj imata zunajobravnavni senat (četudi je le-ta organiziran znotraj istega stvarno in krajevno pristojnega sodišča) in senat kazenskega sodišča oziroma sodnik posameznik v kazenskem postopku na prvi stopnji bistveno različne pristojnosti, pri čemer zunajobravnavni senat v zakonsko določenih primerih odloča tako o pritožbah zoper sklepe prvostopnega sodišča kot tudi o nekaterih drugih vprašanjih, vezanih na kazenski postopek pred sodiščem prve stopnje.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z odločbo opr. št. Bpp 1892/2024-3 z dne 29. 11. 2024 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) je tožena stranka (v nadaljevanju: toženka) odločila, da se prošnji prosilca A. A. (v nadaljevanju: tožnika) za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) ugodi (I. točka izreka). BPP se dodeli v obsegu sestave in vložitve predloga za obnovo kazenskih postopkov opr. št. I K 60947/2020 Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 9. 5. 2022 in opr. št. III K 21042/2023 Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 23. 6. 2023 v zvezi s sodbo opr. št. I Ks 60947/2020 z dne 29. 9. 2023 (II. točka izreka). Izvedba BPP se zaupa odvetniku B. B., ... (III. točka izreka). Glede drugih oblik želene pomoči se prošnja prosilca zavrne (IV. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP za pomoč pri sestavi predloga za obnovo kazenskih postopkov, vodenih pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. I K 60947/2020 in III K 21042/2023 v obliki vložitve predloga za obnovo postopka ter v primeru dovolitve še v obliki zastopanja pred sodiščem v kazenskem postopku. Toženka ugotavlja, da tožnik razpolaga z novimi dokazi (izvedenskimi mnenji v zadevi Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu opr. št. V K 33890/2022), da ob storitvi kaznivih dejanj v zgoraj navedenih zadevah ni bil sposoben imeti v oblasti svojega ravnanja, zaradi česar želi predlagati obnovo kazenskih postopkov. Ker tožnik poleg finančnega kriterija izpolnjuje tudi objektivni pogoj za dodelitev BPP, je toženka ugodila prošnji prosilca v obsegu, opredeljenem v II. točki izreka izpodbijane odločbe.

3.Toženka pa ni ugodila prošnji tožnika za dodelitev BPP v obliki zastopanja pred sodiščem v primeru dovolitve predloga za obnovo postopka, pri čemer se je sklicevala na določbo 1. alineje drugega odstavka 28. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Po presoji toženke je prošnja tožnika za dodelitev BPP v obsegu zastopanja pred sodiščem v primeru dovolitve obnove postopka preuranjena. Tožniku je z dodelitvijo BPP po tej odločbi zagotovljena učinkovita pravna pomoč v postopku pred sodiščem prve stopnje in je s tem dosežen namen, to je zagotavljanje z ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva (prim. sodba Upravnega sodišča RS III U 87/2021-13 z dne 13. 5. 2021). V kolikor bo tožnik potreboval pomoč tudi za zastopanje pred sodiščem, ker bo njegovemu predlogu za obnovo postopka sodišče sledilo in bo ta dovoljena, pa bo lahko, ko bodo za to izpolnjeni pogoji, za to obliko vložil novo prošnjo za dodelitev BPP.

Tožbene navedbe

4.Zoper navedeno odločbo tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu iz razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve določb postopka. Navaja, da je v prošnji za dodelitev BPP z dne 24. 10. 2024 zaprosil za vložitev zahteve za obnovo kazenskega postopka v pravnomočno zaključenih zadevah Okrožnega sodišča v Mariboru I K 60947/2020 in III K 21042/2023 v zvezi z zadevo I Ks 60947/2020, skupaj z eventuelnim pritožbenim postopkom v primeru zavrnitve zahteve za obnovo postopka. V primeru dovolitve obnove navedenih kazenskih postopkov pa je tožnik zaprosil tudi za odobritev BPP za stroške zagovora z zagovornikom v novem oziroma obnovljenem postopku.

5.Tožnik izpostavlja, da je toženka zavrnilni del odločitve iz IV. točke izreka izpodbijane odločbe zgolj delno obrazložila v 9. točki obrazložitve, in sicer da naj bi bila prošnja tožnika za dodelitev BPP v obsegu zastopanja pred sodiščem v primeru dovolitve obnove postopka preuranjena. V delu, ko se prošnja za BPP nanaša na eventualni pritožbeni postopek, pa toženka zavrnitve prošnje sploh ni obrazložila, zato odločba v tem delu nima razlogov o odločilnih dejstvih.

6.Po mnenju tožnika je obrazložitev zavrnitve tožnikove prošnje za odobritev BPP v primeru dovolitve obnove obravnavanih kazenskih postopkov tudi pravno zmotna. Meni, da novi oziroma obnovljeni kazenski postopek, ki ga mora prvostopno sodišče izvesti v primeru, če zunajobravnavni senat, ki prav tako deluje v okviru prvostopnega sodišča, ugodi izrednemu pravnemu sredstvu stranke - zahtevi za obnovo pravnomočno končanega kazenskega postopka, predstavlja nujno oziroma neizogibno nadaljevanje obnovljenega kazenskega postopka, ki je tako tesno povezano s predhodnim odločanjem o izrednem pravnem sredstvu - zahtevo za obnovo postopka, da predstavlja neizogibno nadaljevanje predhodnega postopka za obnovo pravnomočno končanega kazenskega postopka, saj mora sodišče v primeru dovolitve obnove pravnomočno končanega kazenskega postopka nujno izvesti novi kazenski postopek in v zadevi znova odločiti. Poleg tega oba postopka potekata na isti, to je 1. stopnji sojenja, in zato toženka ni imela utemeljenega razloga za to, da je oba navedena tesno povezana postopka glede potrebe po odobritvi BPP tožniku obravnavala ločeno oziroma da je, kot to izhaja iz 9. točke obrazložitve izpodbijane odločbe, tožnikovo prošnjo za odobritev BPP v zvezi z novim oziroma obnovljenim kazenskim postopkom, v primeru ugoditve zahtevi za obnovo postopka, obravnavala kot preuranjeno. Jasno je namreč, da bo v primeru ugoditve tožnikovi zahtevi za obnovo postopka v obravnavanih kazenskih zadevah nujno sledila izvedba novega kazenskega postopka.

7.Ugotovitev toženke, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovan rezultat, je tako po tožnikovem mnenju očitno zmotna, saj bo v primeru, če bo njegovi zahtevi za obnovo pravnomočno zaključenih kazenskih postopkov ugodeno, pričakovani rezultat dosežen le v primeru, če bo po ugoditvi zahteve za obnovo postopka tudi dejansko izveden novi oziroma obnovljen kazenski postopek.

8.Tožnik tako predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo v IV. točki izreka odpravi ter zadevo vrne toženki v ponovno odločanje. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Odgovor na tožbo

9.Toženka je sodišču posredovala upravni spis opr. št. Bpp 1892/2024, odgovora na tožbo pa ni podala.

Odločitev brez glavne obravnave

10.Sodišče je skladno s prvim odstavkom 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave, saj relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe (dejstvo, da je tožnik vložil prošnjo za vložitev predloga za obnovo kazenskih postopkov opr. št. I K 60947/2020 Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 9. 5. 2022 in opr. št. III K 21042/2023 Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 23. 6. 2023 v zvezi s sodbo opr. št. I Ks 60947/2020 z dne 29. 9. 2023, kakor tudi za morebitni pritožbeni postopek in za zastopanje pred sodiščem v primeru dovolitve predloga za obnovo postopka) med tožnikom in toženko ni bilo sporno. Sporna je le razlaga 1. alineje drugega odstavka 28. člena ZBPP, torej (pravno) vprašanje, ali bo tudi z določeno obliko pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat, t. j. zastopanje tožnika v zvezi z vložitvijo predloga za obnovo kazenskih postopkov.

Sodna presoja

Tožba ni utemeljena.

12.Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je IV. točka izpodbijane odločbe, in sicer odločitev toženke v delu, v katerem je Organ za BPP zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, v kateri je slednji predlagal zastopanje pred sodiščem v primeru dovolitve predloga za obnovo postopka, kakor tudi zastopanje v eventuelnem pritožbenem postopku v primeru zavrnitve zahteve za obnovo postopka.

13.V skladu s prvim odstavkom 412. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) o zahtevi za obnovo kazenskega postopka odloča senat sodišča (šesti odstavek 25. člena), ki je v prejšnjem postopku sodilo na prvi stopnji, t. j. zunajobravnavni senat. Skladno s prvim odstavkom 413. člena ZKP sodišče zahtevo za obnovo postopka zavrže, če ugotovi na podlagi same zahteve in spisov prejšnjega postopka, da jo je podala neupravičena oseba; ali da ni zakonskih pogojev za obnovo postopka; ali da so bila dejstva in dokazi, na katere se zahteva opira, navedena že v kakšni prejšnji zahtevi za obnovo postopka, ki je bila s pravnomočnim sklepom sodišča zavrnjena; ali da dejstva in dokazi očitno niso taki, da bi se mogla na podlagi njih dovoliti obnova; ali da tisti, ki zahteva obnovo, ni ravnal po drugem odstavku prejšnjega člena. V drugem odstavku 413. člena ZKP je nadalje določeno, da če sodišče ne zavrže zahteve, vroči prepis zahteve nasprotni stranki, ki ima nato v osmih dneh pravico nanjo odgovoriti. Ko prispe sodišču odgovor na zahtevo ali ko preteče rok za odgovor, odredi predsednik senata, da se raziščejo dejstva in preskrbijo dokazi, na katere se sklicujeta zahteva in odgovor nanjo. Ko državni tožilec vrne spise, sme sodišče odrediti, naj se poizvedbe dopolnijo; sicer pa na podlagi uspeha poizvedb ugodi zahtevi in dovoli obnovo kazenskega postopka ali pa zahtevo zavrne (prvi odstavek 414. člena ZKP).

14.Glede na postopek v zvezi z zahtevo za obnovo postopka, kot je predpisan v določbah 413. - 415. člena ZKP, sodišče ugotavlja, da ima zunajobravnavni senat možnost sprejeti več različnih procesnih odločitev, in sicer zavrženje zahteve, zavrnitev zahteve ali ugoditev zahtevi za obnovo postopka. Ob upoštevanju dejstva, da ob vložitvi zahteve za obnovo kazenskega postopka še ni jasno, kakšna bo odločitev zunajobravnavnega senata, je po presoji sodišča skladno z drugim odstavkom 28. člena ZBPP dopustno dodeliti BPP samo za to fazo postopka, t. j. za odločanje zunajobravnavnega senata o obnovi postopka kot izrednem pravnem sredstvu zoper pravnomočno odločitev kazenskega sodišča. Nenazadnje je že sam tožnik v prošnji za dodelitev BPP navedel, da jo uveljavlja tudi za morebitno pritožbo, torej je želel dodelitev BPP "na zalogo". Organ za BPP pa lahko določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, kot jo uveljavlja prosilec, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat (1. alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP) oziroma dodeli BPP za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi, denimo v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi stopnji (2. alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP).

15.Zoper vse sklepe, ki jih sprejme zunajobravnavni senat po prvem odstavku 413. in 414. členu ZKP v zvezi z zahtevo za obnovo kazenskega postopka, je dovoljena pritožba, o kateri odloča višje sodišče, kar pomeni, da bo o morebitni pritožbi zoper sklep o zavrnitvi zahteve za obnovo postopka odločal drugostopni organ. V primeru novega oziroma obnovljenega postopka pa so skladno s tretjim odstavkom 414. člena ZKP v zakonu prav tako predvidene različne procesne situacije, saj sodišče (zunajobravnavni senat) v sklepu, s katerim dovoli obnovo kazenskega postopka, odloči, da se takoj razpiše nova glavna obravnava ali pa da se stvar vrne v stanje preiskave oziroma da se opravi preiskava, če je prej ni bilo. Po presoji sodišča so prav tako neutemeljene tožbene navedbe, da postopek v zvezi z obnovo postopka in kazenski postopek potekata na isti (prvi) stopnji sojenja in da gre zato za isto fazo postopka, saj imata zunajobravnavni senat (četudi je le-ta organiziran znotraj istega stvarno in krajevno pristojnega sodišča) in senat kazenskega sodišča oziroma sodnik posameznik v kazenskem postopku na prvi stopnji bistveno različne pristojnosti, pri čemer zunajobravnavni senat v zakonsko določenih primerih odloča tako o pritožbah zoper sklepe prvostopnega sodišča kot tudi o nekaterih drugih vprašanjih, vezanih na kazenski postopek pred sodiščem prve stopnje.

16.Čeprav v obrazložitvi izpodbijane odločbe resda ni izrecno navedeno, da se zavrnitev tožnikove prošnje za dodelitev BPP nanaša tudi na eventuelni pritožbeni postopek v primeru zavrnitve zahteve za obnovo postopka, je po oceni sodišča toženka ustrezno obrazložila, da je tožniku kot prosilcu z dodelitvijo BPP po tej odločbi zagotovljena učinkovita pravna pomoč v postopku pred sodiščem prve stopnje in je s tem dosežen namen, to je zagotavljanje z Ustavo RS zagotovljene pravice do sodnega varstva. Prav tako je toženka pravilno pojasnila, da bo lahko tožnik, ko bodo za to izpolnjeni pogoji, vložil novo prošnjo za dodelitev BPP, kar smiselno enako velja tako za zastopanje tožnika pred kazenskim sodiščem, če bo njegovemu predlogu za obnovo postopka ugodeno, kot tudi v primeru morebitne zavrnitve (ali zavrženja) zahteve za obnovo postopka za zastopanje pred višjim sodiščem. Toženka je torej po presoji sodišča v določbi drugega odstavka 28. člena ZBPP imela pravno podlago, da v fazi, ko teče postopek o zahtevi za obnovo postopka pred zunajobravnavnim senatom, še ne dodeli sicer zaprošene BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja za morebitni pritožbeni postopek (postopek pred višjim sodiščem) oziroma za morebitni nov oziroma obnovljen kazenski postopek. Razlogi za takšno odločitev v zadostni meri izhajajo iz obrazložitve izpodbijane odločitve.

17.Upoštevajoč vse navedeno sodišče zaključuje, da je odločitev toženke v IV. točki izpodbijane odločbe o delni zavrnitvi tožnikove prošnje za dodelitev BPP zaradi preuranjenosti pravilna, tožba pa posledično neutemeljena in jo je zato na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Stroški postopka

Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, v skladu s katerim v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 26, 26/2, 28, 28/2, 28/2-1, 28/2-2<br> Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 412, 412/1, 413, 413/1, 414, 414/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.