Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
11. 9. 2002
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 3. septembra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba A. A. zaradi "molka sodišča" se zavrže.
1.Pritožnica navaja, da so bile v zemljiški knjigi pri njenih nepremičninah nezakonito vpisane plombe, ki naj bi ji prepovedovale razpolagati s hišo, v kateri živi z otrokoma. S tem naj bi Okrajno sodišče v Mariboru kršilo določbe Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 33/95 - v nadaljevanju ZZK), zaradi "molka sodišča" oziroma neizdaje kakršnegakoli sklepa pa naj bi kršilo 67. člen Ustave ter povzročalo nepopravljive škodljive posledice. Okrajnemu sodišču naj bi za vsako opravilno številko posameznega zaznamka predlagala izbris teh plomb. Odgovor naj bi prejela le od ene sodnice "v zadevi K 338/98". Kljub temu obvestilu, naj bi v zemljiški knjigi ne bila izbrisana niti plomba, ki naj bi se nanašala na to opr. št.
Pritožnica meni, da bi moralo sodišče na podlagi dokazov, ki naj bi jih predložila z različnimi dopisi in vlogami na Okrajno sodišče v Mariboru in na Predsednika tega okrajnega sodišča, ukrepati po uradni dolžnosti. Okrajnemu sodišču očita, da jo z zavlačevanjem zadeve šikanira in s tem preprečuje pravno pot za ureditev zadeve.
2.Ker naj bi ne imela na voljo nobenega pravnega sredstva, Ustavnemu sodišču predlaga, naj o zadevi odloča na podlagi drugega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in na podlagi 60. člena ZUstS samo odloči o sporni pravici z odločbo o izbrisu nezakonitih plomb.
3.Po prvem odstavku 50. člena ZUstS lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Ustavna pritožba se lahko vloži, če so izčrpana vsa pravna sredstva (prvi odstavek 51. člena ZUstS).
4.Zemljiškoknjižna "plomba" ni posamični akt v smislu 50. člena ZUstS. Pravilnik o vodenju zemljiške knjige (Uradni list RS, št. 77/95) namreč v 26. členu določa, da se zemljiškoknjižni vpis izvrši tako, da se v evidenčnem listu (A, B ali C) na mestu, kjer naj se izvrši vpis, označi vložitev zemljiškoknjižnega predloga oziroma uvedba postopka po uradni dolžnosti z vpisom opravilne številke, pod katero se zadeva vodi v vpisniku. Plomba je torej oznaka, da je bil vložen nek predlog za vpis oziroma, da se je postopek vpisa uvedel po uradni dolžnosti. Ta oznaka se napravi takoj po vpisu zemljiškoknjižne zadeve v vpisnik Dn in ne pomeni, da je bilo o zemljiškoknjižnem vpisu odločeno. Plomba se po uradni dolžnosti tudi izbriše, ko je izvršen zemljiškoknjižni vpis ali ko je pravnomočno zavrnjen oziroma zavržen predlog za vpis ali če je predlog za vpis umaknjen. Zoper odločitev o zemljiškoknjižnem vpisu pa so možna pravna sredstva, ki jih določa ZZK.
5.Glede na prej navedeno pa ustavna pritožba neposredno zoper ravnanje ali opustitev dolžnega ravnanja ni možna. O zakonitosti dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika po določbi drugega odstavka 157. člena Ustave odloča (če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo) pristojno sodišče v upravnem sporu. Po določbah Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - ZUS) je za navedeni postopek pristojno Upravno sodišče. Šele zoper odločitve pristojnih sodišč v upravnem sporu je ob izpolnjenih pogojih iz ZUstS mogoče vložiti ustavno pritožbo.
6.Ustavna pritožba iz istega razloga ni dopustna tudi v delu, v katerem pritožnica Okrajnemu sodišču očita neizdajo kakršnegakoli sklepa. Kolikor s temi navedbami sodišču očita, da še ni odločilo o zemljiškoknjižnih vpisih, je ta del ustavne pritožbe mogoče razumeti kot očitek kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki ga zagotavlja 23. člen Ustave. Vendar tudi glede tega dela ustavne pritožbe pritožnica ni izčrpala v prejšnji točki omenjenega pravnega sredstva, kar je pogoj za vložitev ustavne pritožbe (prvi odstavek 51. člena ZUstS).
7.Pritožnica sicer Ustavnemu sodišču predlaga, naj o njeni ustavni pritožbi odloča pred izčrpanjem pravnih sredstev. Ustavno sodišče pa lahko na podlagi drugega odstavka 51. člena ZUstS izjemoma odloča le o ustavnih pritožbah, vloženih pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev. Odločanje o ustavni pritožbi pred izčrpanjem rednih pravnih sredstev (kot je tudi upravni spor) po navedenem ni možno. Če ta pogoj (tj. izčrpanje vsaj rednih pravnih sredstev) ni izpolnjen, ga ni mogoče nadomestiti niti s sklicevanjem na nezakonito ravnanje državnega organa.
8.Ker pritožnica ni izčrpala niti rednih pravnih sredstev, je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.
9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata Milojka Modrijan