Jedro

Naročiteljevo odpoved preklicu naročila je potrebno ozko interpretirati in velja le, če je izrecna in nedvoumna.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 2.900,00 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila z zamudnimi obrestmi kot Nova LB d.d. Ljubljana obrestuje devizne vloge na vpogled, in sicer od 1.9.2000 dalje do plačila, v 15 dneh. Tožena stranka se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje proti navedeni sodbi zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. V nasprotju s tekstom pogodbe in izvedenimi dokazi sodišče prve stopnje ugotavlja, da bi se naj toženka za 180 dni odpovedala preklicu naročila s tem, da se je zavezala, da v 180 dneh ne bo ravnala v nasprotju s pogodbo. Po preteku 180 dni od dneva podpisa pogodbe bi bilo nesmiselno pogodbo preklicati, ker je ta prenehala. Sankcija dvoprocentne provizije se nanaša le na primer, če bi v času veljavnosti pogodbe naročnik mimo posrednika sklenil pogodbo o posredovanju z drugo agencijo ali drugo osebo, ali če bi sam oglaševal prodajo. Toženki ni mogoče očitati ne enega ne drugega. S 5. čl. pogodbe o posredovanju se toženka ni odpovedala preklicu. Dne 22. 3.2000 je preklicala naročilo za posredovanje. Delavka tožeče stranke, kateri je ta preklic toženka posredovala, je dne 22.3.2000 zapisala na pogodbo: "stranka javlja, da ustavlja prodajo". Nobenega dvoma ni, da je tudi ta zapis le potrditev izjave, ki jo je podala toženka o tem, da preklicuje naročilo za posredovanje, kar dopušča 816. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih. Takšen preklic tudi ni v nasprotju s poštenjem. Tožena stranka je preklicala naročilo že 26 dni po sklenitvi pogodbe, stanovanje pa je prodala čez skoraj pol leta. Pritožba je utemeljena. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da se je tožena stranka že zaradi tega, ker je bila posredniška pogodba sklenjena za določen čas (180 dni), odpovedala preklicu naročila na podlagi dispozitivne norme 816. čl. ZOR. Naročiteljevo odpoved preklicu je potrebno restriktivno interpretirati in velja le, če je izrecna in nedvoumna. Zato zgolj dejstva, da je bila pogodba o posredovanju pri prodaji nepremičnine sklenjena za določen čas, ni mogoče razlagati tako široko, da implicira tudi odpoved preklicu naročila. Sodišče prve stopnje je zato zmotno uporabilo 816. čl. ZOR, glede tega pa je tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj ni ugotavljalo, ali je bil preklic, ki ga je tožena stranka nesporno podala 22.3.2000, morda v nasprotju s poštenjem (816. čl. ZOR). Pritožbeno sodišče je zato razveljavilo izpodbijano sodbo na podlagi 355. čl. Zakona o pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje naj v nadaljevanju postopka predvsem zanesljivo ugotovi, kakšni so bili razlogi, da je tožena stranka dne 22.3.2000 preklicala naročilo. V primeru, da je tožena stranka pred preklicem naročila ravnala v nasprotju z določbami 1. odst. 5. čl. pogodbe o posredovanju pri prodaji nepremičnine, bi takšno njeno ravnanje lahko kazalo na to, da je bil preklic v nasprotju s poštenjem. Zato preklica v skladu z 816. čl. ZOR ne bi bilo mogoče upoštevati. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržana za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP).