Jedro

Prvotni sklep je učinkoval ves čas do trenutka, ko je v njegov položaj vstopil izpodbijani sklep. Pravne posledice vročitve sklepa o izvršbi tako nastopijo z vročitvijo izpodbijanega sklepa, zato so pravna dejanja (enostranski poboti), ki jih je tožnik izvršil po tem datumu, neupoštevni.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Davčni urad Ljubljana odločil, da se ugodi ugovoru zoper sklep št. DT 42914-3031/2012-1-08-3121/01 z dne 21. 5. 2012 ter se ga nadomesti z izpodbijanim sklepom. Z njim je Davčni urad Ljubljana zarubil terjatev dolžnika A. d.o.o., (ki je na dan 21. 5. 2012 dolgovala 86.395,49 EUR) do tožeče stranke v znesku 48.409,29 EUR; prepovedal dolžniku razpolagati s terjatvijo do zarubljenega zneska; tožeči stranki kot dolžnikovemu dolžniku pa naložil, da zarubljeni znesek terjatve plača na v sklepu naveden vplačilni podračun.

Ministrstvo za finance je z odločbo št. DT 499-29-316/2012 z dne 24. 1. 2013 ugovor tožeče stranke zavrnilo, ker po presoji pritožbenega organa ni izkazala razlogov, ki bi jih lahko z ugovorom zoper sklep o izvršbi uveljavljal dolžnikov dolžnik. Po 174. členu Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP-2) lahko v ugovoru dolžnikov dolžnik ugovarja, da dolžniku ni dolžan, da je dolg pogojen, ali da dolg še ni zapadel v plačilo in ne bo zapadel v plačilo v enem letu od prejema sklepa.

Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu. Navaja, da po stanju na dan 28. 6. 2012 ne izkazuje obveznosti do dolžnika v višini 48.409,29 EUR, temveč izkazuje stanje v skupni višini 34.944,95 EUR, saj je tožnik pred prejemom sklepa z dne 21. 6. 2012, prejetega dne 28. 6. 2012, zavedel v poslovne knjige dokumente, ki so podlaga za zmanjšanje tožnikovih obveznosti do dolžnika. Tožnik poudarja, da je bil prvotni sklep z dne 21. 5. 2012 odpravljen, kar pomeni, da nastopijo pravni učinki ex tunc in se zato ne more šteti, da so bile terjatve dolžnikovega dolžnika do tožnika zarubljene z dnem, ko je prejel prvi sklep o davčni izvršbi z dne 21. 5. 2012. Terjatve so bile zarubljene šele z dnem prejema izpodbijanega sklepa, torej dne 28. 6. 2012, zato je potrebno pobote, ki jih je tožnik uveljavljal v ugovoru zoper izpodbijani sklep, upoštevati in so bili veljavno izvedeni, saj so bili izvedeni pred dnem tožnikovega prejema izpodbijanega sklepa. Tožnikova obveznost do davčnega dolžnika je pred dnem, ko je bila terjatev zarubljena, ugasnila s pobotom z dne 30. 5. 2012 v znesku 960,00 EUR in s pobotom z dne 26. 6. 2012 v znesku 12.504,34 EUR. Preostanek terjatve davčnega dolžnika v znesku 34.944,95 EUR je sicer lahko predmet rubeža, vendar pa je tudi ta znesek tožnik A. d.o.o. že poravnal. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka navedbe tožeče stranke in vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Tožbeni ugovori v zvezi z neučinkovanjem prvotnega sklepa o izvršbi so nerelevantni, saj gre za situacijo, ko se postopek glede prvoizdanega sklepa, torej sklepa, ki se je nato nadomestil, ni zaključil, ker je bil izdan sklep, ki je predhodnega nadomestil in zato ni prišlo do posledic odprave v smislu določb iz 281. člena ZUP. Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijani sklep o davčni izvršbi na denarno terjatev dolžnika je izdan na podlagi 173. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP-2), po katerem se s sklepom o izvršbi dolžniku zarubi terjatev, ki jo ima do svojega dolžnika do višine dolgovanega davka, dolžnikovemu dolžniku pa naloži, da zarubljeni znesek terjatve plača na predpisane račune. Rubež denarnih sredstev se opravi z dnem, ko je sklep o izvršbi vročen dolžnikovemu dolžniku. Po 174. členu ZDavP-2 lahko dolžnikov dolžnik o ugovoru zoper sklep o izvršbi ugovarja, da dolžniku ni dolžan, da je dolg pogojen, ali da dolg še ni dospel v plačilo in ne bo dospel v plačilo v enem letu od prejema sklepa. Glede na pravni učinek sklepa je z ugovorom dopustno uveljavljati le dejstva in okoliščine, ki so obstajale oziroma nastopile do vročitve sklepa o izvršbi.

Vročitev sklepa o izvršbi je pravno relevantno dejanje, saj so posledično dejstva, ki nastopijo po tem datumu, za presojo pravilnosti in zakonitosti takšnega sklepa o izvršbi neupoštevna. V konkretnem primeru je sporno vprašanje, ali je imel sklep o izvršbi z dne 21. 5. 2012, ki je bil tožniku vročen 23. 5. 2012, pravne posledice, ali pa le-te nastopijo šele po vročitvi izpodbijanega sklepa z dne 21. 6. 2012, s katerim je bil prvotni sklep nadomeščen z izpodbijanim. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravno gledano „vstopil“ v odpravljeni sklep. Prvotni sklep je učinkoval ves čas do trenutka, ko je v njegov položaj vstopil nadomeščeni oziroma izpodbijani sklep. Pravne posledice vročitve sklepa o izvršbi v konkretnem primeru tako nastopijo z vročitvijo sklepa z dne 21. 5. 2012, zato so pravna dejanja (enostranski poboti), ki jih je tožnik izvršil po tem datumu, neupoštevni. 311. člen Obligacijskega zakonika (OZ) določa, da lahko dolžnik pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti ter sta obe zapadli. 317. člen OZ pa določa, da dolžnik ne more uveljavljati v pobot terjatve, če je njegova terjatev zapadla šele po tem, ko je nekdo tretji z rubežem segel na upnikovo terjatev proti njemu. Torej če bi hotel tožnik pravilno uveljavljati pobot, bi morale terjatve njegovega dolžnika, torej dolžnikovega dolžnika, zapasti pred rubežem. Iz ugotovljenega dejanskega stanja in iz trditev tožnika pa izhaja, da sta obe terjatvi v znesku 960,00 EUR in v znesku 12.504,34 EUR zapadli 30. 5. 2012 in 26. 6. 2012, torej po tem, ko sta bili že zarubljeni. Ugovor tožnika je bil tako po presoji sodišča pravilno zavrnjen.

Ker torej po navedenem tožbeni ugovori niso utemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, tudi ni ugotovilo, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1).

Tožena stranka je zahtevala povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1), zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka te sodbe.