Jedro

Dolžnica se je v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja zadolževala nesorazmerno s svojim premoženjskim položajem. Za dolgove je dolžnica vedela (tako iz kreditnih pogodb kot iz naslova leasingov, kar je bilo že samo po sebi nesorazmerno zadolževanje), pa si je nakopala še druge (torej tako iz leasing pogodb kot iz pogodbe o paketnem potovanju), namesto da bi kot vestna dolžnica poskrbela, da ne bi nastajali še dodatni dolgovi.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru upnika proti odpustu obveznosti ugodi in se zavrne dolžničin predlog za odpust obveznosti.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov ugovor proti odpustu obveznosti.

2.Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo 8. in 14. točko drugega odstavka 399. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, prav tako tudi prvi odstavek 339. člena ZPP, kar prinaša nezakonitost sklepa, napačno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava. Ni odločilna okoliščina, ali je dolžnica upnici želela zavestno škodovati, ni pa sama predlagala začetka postopka osebnega stečaja, kar je lahko razložiti le kot njeno popolno brezbrižnost. Dolžničini dohodki v začetku leta 2022 (1.400,00 EUR neto), ob nezaposlenem partnerju in nepreskrbljenemu potomstvu, niso zadoščali niti za preživetje družine, kaj šele za najetje kreditov, leasingov in potovanje v Egipt. Dolžnica je ravnala nepošteno, ker je vedela, da potovanja ne more plačati, ob pravočasnem odstopu od potovanja pa bi bili tudi stroški stornacije nižji. Tudi uveljavitve zvarovalnine se je dolžnica lotila pozno in neuspešno. Glede na prejšnje zadolževanje (krediti) pa ni odločilno le obdobje ob začetku leta 2022, po stališču zakonodajalca je pomembno daljše obdobje. V petih letih pred začetkom postopka osebnega stečaja je bil življenjski slog dolžnice izjemno razkošen, pomembna pa je tudi uporaba vozil BMW in Opel Insignia, čeprav sta bili leasing pogodbi odpovedani ob koncu leta 2021; ob tem je dolžnica še vedno uporabljala dve vozili, terjatve leasingodajalcev pa ostale v celoti odprte. V trenutku sklepanja pogodbe o potovanju v Egipt je bila dolžnica že obremenjena s skoraj pol milijona eurov kreditov. S finančnim stanjem družbe, katere edina družbenica in direktorica je bila dolžnica, se je sodišče prve stopnje ukvarjalo, ne da bi na to opozorilo upnico in ji omogočilo pravico do izjave. Kredite pa je v celoti potrošila prav dolžnica. Tudi najemanje tako visokih kreditov s strani družbe ne more predstavljati običajnega poslovanja družbe, ki teh posojil niti ni potrebovala in jih ni bila zmožna poplačati. Družba tudi ni imela nobenega premoženja, v stečajnem postopku nad njeno družbo pa se je dolžnica v celoti zavila v molk, čeprav pol milijona eurov ni moglo kar tako izpuhteti. Sodišče prve stopnje se je s temi dejstvi ukvarjalo, ne da bi jih zatrjevala katera od strank ugovornega postopka. Odsotnost premoženja družbe pa kaže tudi na to, da so bile njene bilance očitno napačne, saj kreditna bremena niso pravilno evidentirana. Dolžnica je odgovorna tudi za obveznosti, ko jih je prevzela kot porokinja. Takojšnja prilagoditev finančnim težavam razlikuje vestne dolžnike od nevestnih. Pri več hkratnih leasingih in potovanju v Egipt ne gre za življenjsko pomembne dobrine. Glede na razloge sodišča prve stopnje bi to moralo pridobiti tudi dolžničine davčne napovedi.

3.Dolžnica na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Namen odpusta obveznosti je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja (prvi odstavek 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanja stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti iz prvega odstavka tega člena - zloraba pravice do odpusta obveznosti (tretji odstavek 399. člena ZFPPIPP). Med drugim velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem (3. točka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP).

6.Uvodoma višje sodišče pojasnjuje, da na upničino pravico do izjave ni vplivalo, da sodišče prve stopnje upnice ni opozorilo, da je pomembna okoliščina prekinitev dveh od štirih leasing pogodb. Šlo je namreč za okoliščine, ki jih je zatrjevala upnica, sodišče prve stopnje pa je le pojasnilo, kako je s strani upnice zatrjevane okoliščine upoštevalo.

7.Upnica je svoj ugovor temeljila na dejstvih, da je bila dolžnica v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti zadolžena zaradi sklepanja štirih (v prvotnem postopku dveh) vzporednih leasing pogodb za štiri vozila, ob tem pa je v začetku leta 2022 sklenila še pogodbo o potovanju v Egipt, pri čemer je bila dolžnica po posojilnih pogodbah - po nekaterih kot kreditojemalka, pri drugih pa kot porokinja. V nadaljevanju je upnica poudarila tudi, da je bila dolžnica obremenjena tudi s krediti, in sicer nekaj kot kreditojemalka, nekaj pa kot solidarna porokinja s svojo družbo A. d.o.o., pri čemer so njene obveznosti znašale skoraj pol milijona eurov.

8.V odgovoru na ugovor se dolžnica ni izjavila o vseh zatrjevanih dejstvih, trdila je le, da so se v začetku leta 2022 odločili za potovanje v Egipt, na katerega pa niso mogli zaradi zdravstvenih težav partnerja, nič pa ni navedla o leasingih in o sposobnosti plačati vse dolgove. Na narokih je pojasnila, da je v začetku leta 2022 imela plačo v višini 1.400,00 EUR neto, težave z družbo pa so se začele že v začetku leta 2022, ko je imela v leasingu dve osebni vozili, za kar je plačevala cca 500,00 EUR mesečno, leasinge pa naj bi plačevalo njeno podjetje. Iz navedenega je razvidno, da so ostale neprerekane upnikove trditve o visokih kreditih, ki jih je dolžnica porabila zase, pa tudi o nepotrebnosti leasingov za večje število vozil (pri čemer dolžnica tudi ni pojasnila, zakaj so bili potrebni tako veliki zneski po kreditnih oziroma posojilnih pogodbah ter zakaj je potrebovala toliko vozil naenkrat). Zato se te trditve štejejo za priznane (prim. drugi odstavek 214. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ob tako velikih dolgovih (skoraj pol milijona EUR), ko je dolžnica kredite delno vzela sama, delno pa jih je njena družba, pri katerih je bila solidarna porokinja, ti krediti pa tudi niso bili redno poplačevani, na kar je opozorila upnica in na to kažejo tudi prijavljene terjatve, je neracionalna in predstavlja nesorazmerno zadolževanje tudi uporaba štirih vozil (pa tudi samo dveh), ko dolžnica ni niti z besedo pojasnila, zakaj naj bi ona ali njena družba potrebovali toliko vozil. Ob tem je dolžnica takrat sklenila še pogodbo o potovanju v Egipt, kar pomeni še dodatno zadolževanje, nesorazmerno z njenim premoženjskim stanjem, ko je po lastnih trditvah prejemala le 1.400,00 EUR plače, kar je bil tudi edini dohodek družine (česa drugega dolžnica ni niti trdila). Na finančno stanje njene družbe A. d.o.o. in na bilance se dolžnica ni sklicevala, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da jih je preverjalo. Dolžnica ni podala nobenih navedb o tem, zakaj so bili najeti krediti, prav tako ni trdila, da so bili porabljeni v dobro družbe; medtem pa je upnica v zvezi s tem trdila, da niso bili porabljeni za izboljšanje dolžničinega finančnega položaja, temveč jih je dolžnica porabila za luksuz (tudi teh navedb dolžnica ni opredeljeno prerekala).

9.Iz navedenega ravnanja je tako po stališču višjega sodišča mogoč le en zaključek - da se je dolžnica v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja zadolževala nesorazmerno s svojim premoženjskim položajem. Za dolgove je dolžnica vedela (tako iz kreditnih pogodb kot iz naslova leasingov, kar je bilo že samo po sebi nesorazmerno zadolževanje), pa si je nakopala še druge (torej tako iz leasing pogodb kot iz pogodbe o paketnem potovanju), namesto da bi kot vestna dolžnica poskrbela, da ne bi nastajali še dodatni dolgovi. Tega ne spremeni niti dejstvo, ki ga zatrjuje sodišče prve stopnje, da naj bi bili krediti namenjeni poslovanju družbe, česar pa dolžnica ni niti trdila, predvsem tega ni dokazala, prav tako ni pojasnila, zakaj naj bi družba tako velika sredstva potrebovala (tudi sicer je družba končala v stečaju, brez premoženja). Kljub temu je sklenila leasing pogodbe za več vozil, ki jih ne dolžnica ne njena družba nista potrebovali, v začetku leta 2022 pa je sklenila še pogodbo za potovanje v Egipt.

10.Glede na navedeno višje sodišče zaključuje, da je upnikov ugovor proti odpustu obveznosti utemeljen, zato je izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo in zavrnilo predlog za odpust obveznosti (1. točka prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-3, 406, 406/1, 406/1-1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.