Jedro

Že iz samega tožbenega zahtevka (da je pravni posel – prenos predmetnih nepremičnin – med pritožnikom in tožencem brez pravnega učinka za tožnika) izhaja obstoj pravnega interesa predlagatelja stranske intervencije, kar predstavlja procesno predpostavko za dopustitev stranske intervencije.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 17. 6. 2014 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 4. 7. 2014 se ugodi in se sklep spremeni tako, da se stranska intervencija dopusti.

III. Pritožbi zoper sklep z dne 9. 7. 2014 se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da se tožnik v celoti oprosti (do)plačila sodne takse.

IV. Pritožba zoper sklep z dne 1. 10. 2014 se zavrne v delu, v katerem se nanaša na zavrnitev predlaganega izreka denarne kazni tožencu (50.000,00 EUR – 3. točka predloga), in se v tem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi, v preostalem delu pa se pritožbi ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva v tem delu vrača sodišču prve stopnje v nov postopek.

V. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

O PRITOŽBI ZOPER SKLEP Z DNE 17. 6. 2014 (I. točka izreka):

1. S sklepom z dne 17. 6. 2014 je sodišče prve stopnje v obravnavani pravdni zadevi zavrnilo ugovor toženca zoper sklep o začasni odredbi z dne 1. 4. 2014, s katerim je tožencu prepovedalo odtujitev in obremenitev nepremičnin, to je posameznih delov št. 1 do vključno št. 14 v stavbi št. 2 k. o. X, ID znak: 2-1 do ID znak: 2-14, z zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve navedenih nepremičnin, posameznih delov stavbe, v zemljiški knjigi. Iz razlogov sklepa izhaja, da toženec ni uspel omajati (sicer ugovarjanih) tako verjetnega obstoja terjatve tožnika kot tudi ne nevarnosti, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena oziroma precej otežena.

2. Zoper sklep se pritožuje toženec zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, posledične napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določil postopka s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep ustrezno spremeni oziroma ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Meni, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da toženec ni tožnikov dolžnik. Storil tudi ni ničesar, kar bi pomenilo morebitno oškodovanje tožnika. Razmerje med tožnikom in družbo K. d.o.o. mu ni poznano, kot tudi ne razmerje navedene družbe z N., še posebej ne kdaj je prišlo do dolgoročne plačilne nesposobnosti navedene družbe. A slednje niti ni pomembno. V vsakem primeru je namreč treba šteti neplačane terjatve lastnikov družbe za njen lastni kapital. Predlagane a neizvedene dokaze (tako glede obstoja dolga kot (nastanka) domnevne insolventnosti družbe K. d.o.o.) bi zato sodišče moralo izvesti. Poleg tega prenos poslovnega deleža ni bil izveden brez plačila in je temu nasproten zaključek sodišča prve stopnje neutemeljen. Nepremičnine so bile vložene v toženca kot stvarni vložek, za kar je K. d.o.o. prejel lastniški delež. Spremenila se je zgolj kapitalska oblika. Tudi glede tega bi sodišče moralo izvesti dokaze za zaključno dokazno oceno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi glede zavarovanja z začasno odredbo vse odločilne dejanske okoliščine pravilno in popolno ugotovilo, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri odločanju pa ni zagrešilo niti kakšne zatrjevane niti kakšne uradoma upoštevne bistvene kršitve postopkovnih določb. Glede odločilnih dejstev se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v obravnavani zadevi sklicuje na razloge (o odločilnih dejstvih) v izpodbijanem sklepu, ki jih pritožba prav v ničemer ne omaja. Neutemeljenost toženčevega ugovora glede verjetnega obstoja terjatve v smislu dolgoročne plačilne nesposobnosti družbe K. d.o.o. se ne le nanaša na zgolj del terjatve(1) (glede posojilne pogodbe, ne pa tudi glede kupoprodajne pogodbe), temveč izhaja že iz sklepov o izvršbi Okrajnega sodišča v Velenju In 204/2012 (prilogi A4 in A5), iz katerih izhaja (domnevno), da gre pri tožniku in njegovi dolžnici (družbi K. d.o.o.) za razmerje upnika in dolžnika (v smislu 255. člena Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju: OZ), ne pa za razmerje med gospodarsko družbo in njenim družbenikom (v smislu 498. člena Zakona o gospodarskih družbah – ZGD). Poleg tega gre glede nastanka dolgoročne plačilne nesposobnosti družbe K. d.o.o. za trditveno breme toženca (ki ga ni zmogel), pri čemer sam v pritožbi priznava nepoznavanje teh dejstev. Trditve, da bi sodišče moralo izvajati dokazni postopek, pa pomenijo nedopusten predlog izvedbe dokazov v informativne namene (z izvedbo dokazov naj bi se namreč šele ugotovile navedene, za toženca relevantne okoliščine – čas nastanka dolgoročne plačilne nesposobnosti družbe K. d.o.o.).

5. Prav tako ne drži pritožbeni očitek, da je neutemeljen zaključek sodišča prve stopnje o nedokazanosti odplačnega prenosa poslovnega deleža, pri čemer pri presoji verjetnega obstoja terjatve ne gre le za vprašanje prenosa poslovnega deleža toženca na družbo K. d.o.o., pač pa tudi nadaljnjo odsvojitev le-tega 4. 4. 2013. Vsekakor pritožba zaključka o neutemeljenosti ugovora glede verjetnega obstoja terjatve z zgolj navrženimi trditvami prav v ničemer ne omaja. Ob neosporavanem zaključku o verjetnem obstoju nevarnosti (da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena oziroma precej otežena), je zato pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) toženčevo pritožbo zoper sklep z dne 17. 6. 2014 zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

O PRITOŽBI ZOPER SKLEP Z DNE 4. 7. 2014 (II. točka izreka):

6. S sklepom z dne 4. 7. 2014 sodišče prve stopnje ni dopustilo stranske intervencije družbe K. d.o.o., na strani tožene stranke, ker da naj bi navedena družba ne izkazala pravnega interesa.

7. Zoper se pritožuje K. d.o.o., predlagatelj stranske intervencije (na strani tožene stranke) zaradi bistvenih kršitev določil postopka in napačne uporabe materialnega prava s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep ustrezno spremeni oziroma ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Opozarja, da je toženec že v odgovoru na tožbo obširno pojasnil poseg v njegov pravni položaj in s tem njegov pravni interes v pravdi. Glede na učinke izpodbijanja njegovih pravnih dejanj tudi ne more biti dvoma o obstoju njegovega pravnega interesa kot odsvojitelja poslovnega deleža. Toženec in stranski intervenient sta namreč stranki pogodbe, ki naj ne bi imela učinka do tožnika (je predmet izpodbijanja).

8. Na pritožbo je sicer odgovoril tožnik, a pritožbenega odgovora pritožbeno sodišče glede na določbe prvega in drugega odstavka 366. člena ZPP ni upoštevalo.(2)

9. Pritožba je utemeljena.

10. Predmet tožnikovega zahtevka v obravnavani pravdni zadevi je izpodbijanje pravnih dejanj njegovega dolžnika (in concreto predlagatelja intervencije), ki je bilo storjeno v njegovo škodo kot upnika, v skladu z določbami 255. do 260. člena OZ, t. j. neučinkovanje pravnih dejanj predlagatelja stranske intervencije(3) po pogodbi (pravnem poslu) med njim in tožencem (tretjim) v razmerju do tožnika. Že iz samega tožbenega zahtevka (da je pravni posel – prenos predmetnih nepremičnin – med pritožnikom in tožencem brez pravnega učinka za tožnika) izhaja obstoj pravnega interesa predlagatelja stranske intervencije, sicer procesna predpostavka dopustnosti stranske intervencije.(4) Na podlagi 3. točke 365. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in spremenilo odločitev sodišča prve stopnje z dopustitvijo intervencije.

O PRITOŽBI ZOPER SKLEP Z DNE 9. 7. 2014 (III. točka izreka):

11. S sklepom z dne 9. 7. 2014 je sodišče prve stopnje tožnika delno oprostilo plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (za znesek 446,00 EUR), zavrnilo pa predlog za oprostitev plačila sodne takse v višjem znesku (900,00 EUR); je pa tožniku plačilo sodne takse omogočilo v 6. mesečnih obrokih po 150,00 EUR mesečno).

12. Zoper sklep se glede zavrnitve predloga pritožuje tožnik zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določil postopka s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu ustrezno spremeni oziroma ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Izpostavlja ugotovitve sodišča prve stopnje ter da mu je kljub ugotovitvi, da že dve leti nima nobenih prihodkov, naložilo plačilo 900,00 EUR sodne takse. Opozarja, da je sicer imel prihranjena določena sredstva, a jih je porabil za plačilo visokih sodnih taks v več dosedanjih postopkih in za življenjske stroške, na kar je opozoril v predlogu. Ker je imel ob vložitvi tožbe še zadosti sredstev, za taksno oprostitev ni zaprosil. Neutemeljeno je kaznovan, ker je bil takso (za tožbo) še zmožen plačati (pred štirimi meseci) in ni že takrat prosil za taksno oprostitev. Opozarja tudi, da je že v predlogu navedel, da ne prejema plač (že dve leti) in nima prihrankov. Če bi ga sodišče v celoti oprostilo plačila, bi bil oproščen le glede dela sodne takse (58,89 %), saj gre le za doplačilo.

13. Pritožba je utemeljena.

14. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenimi trditvami, da bi ugotovljeno dejansko stanje (tožnikove premoženjske razmere) narekovalo taksno oprostitev tožnika tudi glede obveznosti plačila (še) 900,00 EUR sodne takse upoštevajoč tožnikovo daljše obdobje neprejemanja plače ter neobstoj kakšnih prihrankov, ki bi mu omogočali plačilo takse (poleg že plačane). Dejstvo, da je tožnik ob vložitvi tožbe (štiri mesece pred predlagano taksno oprostitvijo (glede doplačila sodne takse)) plačal sodno takso 930,00 EUR, ne omogoča izpodbijanega zaključka sodišča prve stopnje. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano odločitev na podlagi 3. točke 365. člena ZPP spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka sklepa v tem delu.

O PRITOŽBI ZOPER SKLEP Z DNE 1. 10. 2014 (VI. točka izreka):

15. S sklepom z dne 1. 10. 2014 pa je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe prepovedi razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom Dn št.269559/2013 in Dn št.269669/2013 pri (v sklepu o začasni odredbi z dne 1. 4. 2014) navedenih nepremičninah. Upoštevajoč že izdano začasno odredbo (sklep o začasni odredbi z dne 1. 4. 2014) in njene učinke (ter še posebej v zemljiški knjigi zaznamovano prepoved odtujitve in obremenitve navedenih nepremičnin)(5) tožnik ni izkazal predpostavke (verjetno izkazane) nevarnosti, da bi bila zaradi ravnanja toženca sicer uveljavitev terjatve onemogočena oziroma precej otežena, niti niso bile konkretizirane trditve glede (verjetno izkazane) neznatne nevarnosti.

16. Zoper sklep se pritožuje tožnik zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določil postopka s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Meni, da je sodišče spregledalo oziroma se ni konkretno opredelilo do učinkovanja zemljiškoknjižnega načela vrstnega reda in s tem povezanega učinkovanja že predlagane zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice in zaznambe vrstnega reda za vpis hipoteke. V skladu z 68. členom Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) zaznamba vrstnega reda varuje vrstni red pridobitve pravice, katere vpis bo predlagan pozneje, s trenutkom, od katerega učinkuje zaznamba, vsi vpisi, ki začnejo učinkovati pozneje, pa učinkujejo pod razveznim pogojem dovolitve vknjižbe pridobitve lastninske pravice ali hipoteke v zaznamovanem vrstnem redu (73. člen ZZK-1). Zaznamba vrstnega reda se dovoli le na predlog lastnika nepremičnine, ne pa pridobitelja. Zato prepoved odtujitve in obremenitve ne predstavlja zadostnega zavarovanja. V kolikor bo namreč toženec predlagal vpis v zaznamovanem vrstnem redu, pozneje predlagana zaznamba prepovedi odtujitve oz. obremenitve tega ne bo preprečila. Predlog pridobitve pravice v zaznamovanem vrstnem redu, čeprav vložen kasneje, namreč učinkuje za nazaj (od trenutka zaznambe) in omogoča obrezuspešenje zaznambe prepovedi odtujitve oz. obremenitve. Iz doseženih zaznamb vrstnega reda toženca Dn 269559/2013 in Dn 269669/2013 z dne 27. 12. 2013 je jasen toženčev namen z nepremičninami razpolagati oz. jih obremeniti (v zaznamovanem vrstnem redu), torej je verjetno izkazana nevarnost nemožnosti uveljavitve tožnikove terjatve. Ker lahko predlagatelj po 70. členu ZZK-1 že ob izdaji predloga za zaznambo vrstnega reda notarju poda izjavo, s katero ga obvesti, da prenaša pravico razpolaganja oziroma deponira predlog za vknjižbo lastninske pravice/hipoteke ali predznambo v zavarovanem vrstnem redu, je tožnik predlagal še, da se skrbniškemu notarju prepove izvršitev tega naloga. Poleg tega pa utemeljuje še predlagan izrek denarne kazni za primer nespoštovanja predlagane začasne odredbe.

17. Pritožba je delno utemeljena.

18. O predlaganem izreku denarne kazni za primer nespoštovanja izdane začasne odredbe, je sodišče prve stopnje že odločilo (s sklepom (o začasni odredbi) z dne 1. 4. 2014), tako odločitev pa je to sodišče potrdilo s sklepom I Cp 1969/2014 z dne 15. 7. 2014. Odločitev skuša tožnik obiti z zatrjevanjem novih dejstev, a pri tem očitno ne more računati na uspeh v postopku, ko je bil njegov predlog že pravnomočno zavrnjen, obravnava pa se omejuje zgolj še na (novo)(6) predlagano sredstvo zavarovanja. Na podlagi 2. točke 365. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče v tem delu pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

19. Utemeljeno pa tožnik v pritožbi opozarja na neobstoj razlogov v izpodbijanem sklepu o razmerju med učinki izdane začasne odredbe prepovedi odtujitve in obremenitve in predlagano izdajo začasne odredbe prepovedi razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom, ki da je prepoved odtujitve in obremenitve ne zajema zaradi predhodno po tožencu predlaganih zaznamb vrstnega reda, ki mu omogočajo razpolaganje v nasprotju z izdano začasno odredbo. Ker se glede navedenega sodišče prve stopnje ni določno opredelilo (vključno s citirano sodno prakso), je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v tem delu tožnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep v tem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (ponovno odločanje), da presodi, ali prepoved odtujitve in obremenitve res ne velja za morebitno tožnikovo razpolaganje z zaznamovanim vrstnim redom.(7) O STROŠKOVNI ODLOČITVI (V. točka izreka):

20. Na podlagi četrtega odstavka 163. člena in tretjega odstavka 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

Op. št. (1): Tožnikova terjatev 515.974,35 EUR je seštevek terjatve 267.166,67 EUR iz naslova posojila in terjatve 248.807,68 EUR iz naslova kupoprodaje; Op. št. (2): Ne glede na poziv sodišča prve stopnje (sicer napačen) za odgovor na pritožbo; le-to namreč citiranih zakonskih določb ne more spremeniti; Op. št. (3): Ta sicer glede na določbo drugega odstavka 259. člena OZ ni pravdna stranka; Op. št. (4): Kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, se po prvem odstavku 199. člena ZPP lahko pridruži tej stranki Op. št. (5): Upoštevajoč pri tem tudi sklep tega sodišča I Cp 1969/2014 z dne 15. 7. 2014, in sicer tako glede učinkovanja začasne odredbe na zemljiškoknjižne vpise, kot tudi glede neutemeljenosti predlaganega izreka denarne kazni; Op. št. (6): O tem, ali gre za novo sredstvo zavarovanja ali ne, bo potrebno šele odločiti – glej nadaljnjo obrazložitev; Op. št. (7): Pri tem na nevarnost dejansko kaže že sama izdaja predlaganih in vpisanih citiranih zaznamb vrtnega reda;