Jedro

Z odločbo, s katero se je spremenila pravnomočna odločba o varstvu in vzgoji otrok, je možno naložiti plačilo preživnine preživninskemu zavezancu, pri katerem je bil otrok doslej v varstvu in vzgoji, od dneva izdaje nove odločbe dalje, ne pa tudi za nazaj.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v 2. točki izreka tako spremeni, da je toženec dolžan naloženo preživnino plačevati od 16.4.1998 dalje, višji tožbeni zahtevek pa zavrne. V ostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu.

Tožnica nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo: "1. Odločitev o varstvu in vzgoji mladoletnega S.P., rojenega x.x.1988, ki je bil s sodbo Temeljnega sodišča v K., enota v K., opr.štev. P xx/93 z dne xx.xx.1993 dodeljen tožencu A.P., stan.

Ž. 1, B., se spremeni tako, da se mladoletni otrok pravdnih strank S.P. dodeli v vzgojo in oskrbo tožnici M.P., K. 1, K., pod izvršbo.

2. Toženec A.P., Ž. 1, B. je dolžan plačevati za preživljanje mladoletnega S.P. od 1.1.1997 dalje po 25.000,00 SIT mesečno in sicer je do pravnomočnosti sodbe zapadle obroke dolžan plačati v 15 dneh z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posmeznega obroka do plačila, v bodoče dospevajoče obroke pa je dolžan plačevati do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, pri čemer je preživnino po tej sodbi dolžan plačevati do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov, od tedaj pa po vsakokratnem sklepu Vlade Republike Slovenije in po obvestilu centra za socialno delo, vse pod izvršbo.

3. Toženec je dolžan povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 308.270,00 SIT v 15 dne, pod izvršbo.

4. V presežku se tožbeni zahtvek zavrne." Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložil pritožbo toženec. V pritožbi izpodbija odločitev v točki 2 in 3 izreka sodbe (odločitev o višini preživnine in odločitev o stroških postopka), odločitve o spremembi sodbe o varstvu in vzgoji mladoletnega S.P. (1. točka izreka) pa ne izpodbija. V pritožbi predlaga, da se preživnina, ki mu je bila naložena v plačilo, pobota s preživnino, ki jo je bila dolžna plačevati tožnica do dneva izdaje izpodbijane sodbe. Strinja se, da je v bodoče dolžan prispevati za preživljanje sina v skladu s svojimi možnostmi, ne strinja pa se z višino določene preživnine in datumom od kdaj je dolžan naloženo mu preživnino plačevati. Ne strinja se z odločitvijo o stroških postopka.

V odgovoru na pritožbo tožeča stranka predlaga, da se pritožba zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje. Tožeča stranka ne sledi navedbam tožene stranke, da preživnina ni določena v skladu s toženčevimi možnostmi. Od 15.12.1996 dalje otrok živi pri tožeči stranki, toženec za njegovo preživljanje ni prispeval ničesar.

Obdržal je celo otroški dodatek, ki ga je zanj prejemal. Pritožba je delno utemeljena.

Ker pritožnik odločitve o spremembi odločitve o varstvu in vzgoji mladoletnega S.P. ne izpodbija, pritožbeno sodišče ne odgovarja na tiste pritožbene navedbe, ki se nanašajo na ta del odločitve sodišča prve stopnje.

Višino prispevka za preživljanje otrok določi sodišče v sorazmerju z možnostmi vsakega zmed staršev in otrokovimi potrebami (79. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR). Sodišče prve stopnje je zmožnosti staršev in otrokove potrebe pravilno ugotovilo, določena preživnina v mesečnem znesku 25.000,00 SIT pa ustreza standardu sorazmernosti med ugotovljenimi zmožnostmi staršev in otrokovimi potrebami. V tem delu se pritožbeno sodišče, v izogib ponavljanju razlogov, v celoti sklicuje na razloge navedene v obrazložitvi izpodbijane sodbe. Pritožba ne pove, zakaj je odločitev o višini preživnine enostranska in krivična za toženo stranko.

Pritožba konkretno ne izpodbija nobene ugotovitve sodišča prve stopnje, ki je bila podlaga za določitev višine preživnine.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo v tem delu zavrnilo kot neutemeljeno.

Pritožba utemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje v delu, v katerem je to naložilo tožencu, da je preživnino dolžan plačevati od 1.1.1997 dalje. S sodbo Temeljnega sodišča v K., enota v K., opr.štev. P xx/93 z dne xx.xx.1993, je bil mladoletni S.P. zaupan v varstvo in vzgojo tožencu, tožnici pa naloženo, da je dolžna plačevati preživnino. Tako ustanovljeno pravno razmerje se je spremenilo šele z izdajo izpodbijane sodbe. Iz navedenega sledi, da je tožencu možno naložiti plačilo preživnine šele od dneva izdaje izpodbijane sodbe dalje. Pritožbeno sodišče je zato, na podlagi določila 4. točke 373. člena ZPP, pritožbi toženca delno ugodilo in izpodbijano sodbo v točki 2 izreka v delu, ki se nanaša na čas od kdaj je toženec dolžan plačevati preživnino, spremenilo tako, da je tožencu naložilo, da je dolžan plačevati preživnino od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje (16.4.1998), višji tožbeni zahtvek pa zavrnilo.

Pobotnega ugovora, da naj se preživnina, ki jo je toženec dolžan plačevati v bodoče pobota s preživnino, ki jo je bila dolžna plačevati tožnica do dneva izdaje izpodbijane sodbe, toženec v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljal, v pritožbi pa pobotnega ugovora ne more več uveljavljati (3. odstavek 352. člena ZPP).

O stroških postopka je sodišče prve stopnje pravilno odločilo.

Tožnica je v pravdi uspela, zato ji mora toženec povrniti potrebne pravdne stroške. Na podlagi določila 74. člena ZZZDR se o stroških postopka odloči po prostem preudarku. Navedeno določilo je uporabiti tudi v tem primeru, ker se je odločalo o spremembi sodbe, v kateri je bilo odločeno o varstvu in vzgoji mladoletnega S.P.. Prosti preudarek ne izključuje uporabe splošnih določil o povrnitvi pravdnih stroškov, vsebovanih v Zakonu o pravdnem postopku v členih od 151. do 178. a. Prosti preudarek daje sodišču možnost, da pri odločanju o stroških postopka upošteva tudi relevantne okoliščine, ki v citiranih določilih Zakona o pravdnem postopku niso navedene. Pritožba konkretno ne navaja nobenih takšnih okoliščin, ki bi narekovale drugačno odločitev o pravdnih stroških, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje.

Odgovor na pritožbo ni prispeval k rešitvi pritožbe, zato je bil nepotreben. Tožeča stranka mora zato sama nositi svoje pritožbene stroški, ki jih je imela z vložitvijo odgovora na pritožbo.