Jedro

Organ ni dolžan pozivati strank, naj opravijo določena ravnanja, če želijo pridobiti (ali ohraniti) svoje pravice. Organ je v skladu s 67. členom ZUP dolžan stranko pozvati na dopolnitev oziroma odpravo pomanjkljivosti nepopolne vloge, vendar je to dolžan storiti šele po tem, ko je stranka vlogo že vložila. Ni pa je dolžan pozivati, naj vlogo vloži, ker bo sicer zamudila rok.

Zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic ne pomeni učinkovanja predpisa za nazaj, kadar se pravice zmanjšujejo za čas po uveljavitvi zakona oziroma po spremembi odločb, izdanih na podlagi takšne ureditve.

Ustavno sodišče je že večkrat odločilo, da sme zakonodajalec spremeniti pogoje za opravljanje določenega poklica oziroma dejavnosti tudi za osebe, ki ta poklic oziroma dejavnost v času spremembe pravne ureditve že opravljajo. Sprememba je v skladu z načelom zaupanja v pravo, če je v razumnem sorazmerju z zasledovanim ciljem in če je prizadetim osebam dana možnost, da se na novo ureditev pripravijo.6

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo odločil, da se v imeniku pooblaščenih inženirjev (v nadaljevanju imenik IZS) pri tožniku po uradni dolžnosti vpiše status mirovanja poklicnega naziva (1. točka izreka), ter da mora tožnik v roku 8 dni po pravnomočnosti te odločbe vrniti žig pooblaščenega inženirja (2. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da tožnik do 1. 6. 2019 na Inženirsko zbornico Slovenije (v nadaljevanju IZS) ni predložil dokazil o načinu opravljanja poklicnih nalog in o sklenjenem zavarovanju odgovornosti za škodo, kot to predpisuje drugi odstavek 55. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (v nadaljevanju ZAID), zato se mu v imenik IZS po uradni dolžnosti vpiše status mirovanja, v 8 dneh po pravnomočnosti odločbe pa je dolžan vrniti žig pooblaščenega inženirja, sicer bo pristojna služba IZS na podlagi Splošnega akta o postopkih vpisa in izbrisa iz imenika pooblaščenih inženirjev (v nadaljevanju Splošni akt) na njegove stroške žig preklicala v Uradnem listu RS. Navedel je še, da se mirovanje iz imenika lahko izbriše na zahtevo člana ob dokazanem izpolnjevanju pogojev iz 4. točke prvega odstavka 7. člena ZAID (zagotovljeno zavarovanje za škodo v skladu s 15. členom ZAID) in iz 6. točke prvega odstavka 7. člena ZAID (izpolnjen pogoj glede opravljanja poklicnih nalog na enega izmed načinov iz tretjega odstavka 5. člena ZAID).

2. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil in navedel, da je tožnik na IZS šele po izdaji izpodbijane odločbe posredoval pogodbo o opravljanju začasnega ali občasnega dela, sklenjeno med njim in družbo A. d.o.o., ter polico za zavarovanje poklicne odgovornosti za zavarovanca družbo A. d.o.o., sklenjeno 30. 10. 2019. Ker navedeni dokumenti niso bili predloženi v roku iz drugega odstavka 55. člena ZAID, tj. v šestih mesecih po začetku uporabe ZAID, ki se je začel uporabljati 1. 6. 2018, niti do izdaje izpodbijane odločbe, je odločitev IZS iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe pravilna in utemeljena. Odločitev o vrnitvi žiga (2. točka izreka) pa ima pravno podlago v prvem odstavku 11. člena Splošnega akta, ki ga je IZS sprejela na podlagi sedmega odstavka 11. člena ZAID. Tožniku je še svetoval, naj vloži zahtevo za izbris mirovanja poklicnega naziva, na podlagi katere bo IZS presodila, ali je z dokumenti, ki jih je tožnik priložil pritožbi, dokazano izpolnjevanje zgoraj navedenih pogojev.

3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da je IZS kršila pravila postopka s tem, ko mu ni dala možnosti izjasnitve o dejstvih in okoliščinah odločanja o njegovi pravici do opravljanja dela. Prvostopenjski organ pred izdajo odločbe tudi ni ugotovil dejanskega stanja. Če bi ga poskušal ugotoviti, bi moral tožnika pozvati, naj mu predloži listine, s katerimi izkazuje izpolnjevanje pogojev za nadaljnje aktivno opravljanje dela pooblaščenega inženirja. S tem je kršil načelo materialne resnice po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Dne 4. 11. 2019 je prvostopenjskemu organu skupaj s pritožbo zoper izpodbijano odločbo predložil dokazila, da izpolnjuje pogoje za aktivni status pooblaščenega inženirja. Kljub temu pa prvostopenjski organ v postopku preizkusa pritožbe ni preveril ustreznosti listin in svoje odločitve ni saniral. Tega pa ni storil niti drugostopenjski organ. Napotilo drugostopenjskega organa, naj na IZS poda zahtevo za izbris mirovanja, je nerazumljivo, saj bi moral na podlagi teh dokumentov sam odpraviti izpodbijano odločbo in vrniti zadevo v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu, namesto da njega napotuje, kako mora ravnati, da bi ohranil že pridobljene pravice.

4. Nadalje v tožbi navaja še, da je bil leta 1998 vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS na podlagi izobrazbe in opravljenega strokovnega izpita, ne na podlagi oblike zaposlitve. Po začetku veljavnosti ZAID so bili vsi vpisani inženirji avtomatsko ponovno vpisani v imenik IZS. Zato se sprašuje, kako je mogoče, da se z zakonom retroaktivno odvzamejo pridobljene pravice zaradi ekonomskih interesov določene interesne skupine. Povzema določbe Ustave RS glede prepovedi retroaktivne veljavnosti predpisov in ugotavlja, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji, ki bi utemeljevali povratno učinkovanje zakonskih določb ZAID. Zato toženki očita kršitev 2., 14., 15., 16. in 22. člena Ustave RS. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi, in zahteva povračilo stroškov postopka.

5. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis.

6. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v listine v upravnem spisu.

7. Tožba ni utemeljena.

8. V obravnavani zadevi je sporna odločitev prvostopenjskega organa, da v imenik IZS pri tožniku vpiše status mirovanja njegovega poklicnega naziva, ker v predpisanem roku ni posredoval dokazil, ki jih določa drugi odstavek 55. člena ZAID.

9. ZAID se je začel uporabljati 1. 6. 2018. V 7. členu je uredil vpis v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev, ki se v imenik vpisujejo po določbah tega zakona. Kot pogoj za vpis med drugim določa tudi zagotovljeno zavarovanje za odgovornost za škodo v skladu s 15. členom tega zakona (4. točka prvega odstavka 7. člena) in izpolnjevanje pogojev glede opravljanja poklicnih nalog na enega izmed načinov iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona (6. točka prvega odstavka 7. člena). V 55. členu pa je uredil status tistih, ki so bili z dnem začetka njegove uporabe v imenik že vpisani po prejšnjih predpisih. Po prvem odstavku 55. člena ZAID se šteje, da posameznik, ki je z dnem začetka uporabe tega zakona vpisan v imenik IZS s pooblastilom za odgovorno projektiranje v skladu z Zakonom o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), izpolnjuje pogoje za pooblaščenega arhitekta in inženirja s tistega strokovnega področja, za katerega ima opravljen strokovni izpit. Vendar mora v skladu z drugim odstavkom 55. člena ZAID najkasneje v šestih mesecih po začetku uporabe tega zakona predložiti dokazilo o načinu opravljanja poklicnih nalog iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona in dokazilo o sklenjenem zavarovanju odgovornosti za škodo iz 15. člena tega zakona. Če v tem roku dokazil ne predloži, mu zbornica po uradni dolžnosti izda odločbo o mirovanju in vpiše mirovanje v imenik.

10. Zakonodajalec je torej v 55. členu ZAID zagotovil kontinuiteto dela za v imenik IZS že vpisane pooblaščene inženirje, ki pa so morali v prehodnem roku šestih mesecev od začetka uporabe tega zakona posredovati dokazila o izpolnjevanju (manjkajočih) pogojev, ki jih je določil v 7. členu. Ostale pogoje (ustrezno izobrazbo, praktične izkušnje, opravljen strokovni izpit in neizrek varnostnega ukrepa prepovedi opravljanja poklica ali disciplinske sankcije izbrisa iz imenika) je določal že ZGO-1, ki je to področje urejal pred ZAID, pred ZGO-1 pa tudi že ZGO. Po presoji sodišča zakon v tej določbi določa materialni rok za posredovanje listin za uveljavitev pravice do aktivnega statusa v imeniku IZS, zato tega roka zaradi njegove materialne narave ni mogoče podaljšati in se izteče na zakonsko določen dan.1

11. Po 68. členu ZUP je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden se izteče rok, predpisan za njeno vložitev. Če je vloga poslana po elektronski poti, se šteje za pravočasno, če jo je pred iztekom roka prejel informacijski sistem organa ali informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje (prvi odstavek). Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto (drugi odstavek). Vrhovno sodišče RS je zavzelo stališče, da domneva iz drugega odstavka 68. člena ZUP ne velja le za primere, ko je vloga poslana priporočeno pristojnemu organu2,ampak tudi, ko stranka pošlje priporočeno vlogo kateremukoli organu v smislu določbe 5. člena ZUP.3

12. Sodišče ugotavlja, da tožnik v tožbi niti ne prereka ugotovitve toženke, da predpisanih dokazil ni predložil v roku, določenem v drugem odstavku 55. člena ZAID. Tudi na naroku je potrdil, da je pogodbo o opravljanju začasnega ali občasnega dela z dne 31. 5. 2019 in zavarovalno polico z dne 30. 10. 2019 predložil na inženirsko zbornico 4. 11. 2019. Šestmesečni rok po začetku uporabe ZAID, ki ga ta zakon določa v drugem odstavku 55. člena, se je iztekel 1. 12. 2018. Zato je bila odločitev prvostopenjskega organa, da po uradni dolžnosti izda odločbo o mirovanju ter mirovanje vpiše v imenik, pravilna.

13. Tožnik uvodoma ugovarja, da ni imel možnosti izjasnitve o dejstvih in okoliščinah odločanja o njegovi pravici do opravljanja dela, ker ga prvostopenjski organ pred izdajo odločbe ni pozval, naj predloži predpisane listine. Temu ugovoru sodišče ne sledi. Organ ni dolžan pozivati strank, naj opravijo določena ravnanja, če želijo pridobiti (ali ohraniti) svoje pravice. Organ je v skladu s 67. členom ZUP dolžan stranko pozvati na dopolnitev oziroma odpravo pomanjkljivosti nepopolne vloge, vendar je to dolžan storiti šele po tem, ko je stranka vlogo že vložila. Ni pa je dolžan pozivati, naj vlogo vloži, ker bo sicer zamudila rok. Vsak posameznik mora sam poskrbeti za pravočasno uveljavljanje svojih pravic, pri čemer zakon velja za vse enako in je objavljen v Uradnem listu RS, kar pomeni, da je javno dostopen in se z njim lahko vsak seznani. Glede na navedeno v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni prišlo do kršitev pravil postopka, ki jih navaja tožnik.

14. V zvezi s tožnikovim ugovorom o nedopustnosti retroaktivnih posegov v pridobljene pravice, pa sodišče sodi, da mu v pridobljene pravice ni bilo poseženo. Tožnik namreč iz imenika ni bil izbrisan, ampak je bilo v imenik vpisano le mirovanje poklicnega naziva, ki se bo izbrisalo, ko bo tožnik to uveljavljal in predložil dokazila o izpolnjevanju še manjkajočih pogojev (tretji odstavek 7. člena ZAID).

15. Če ima tožnik z retroaktivnim posegom v mislih to, da mora predložiti dokazilo o načinu opravljanja poklicnih nalog in o zavarovanju odgovornosti za škodo, pa sodišče pripominja, da je Ustavno sodišče že večkrat zavzelo stališče, da Ustava izrecno varuje pridobljene pravice le zoper zakonske posege z retroaktivnim učinkom. Zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic ne pomeni učinkovanja predpisa za nazaj, kadar se pravice zmanjšujejo za čas po uveljavitvi zakona oziroma po spremembi odločb, izdanih na podlagi takšne ureditve. Šele zmanjšanje pravic za čas pred uveljavitvijo zakona bi pomenilo pravo retroaktivnost, ki bi po drugem odstavku 155. členu Ustave ni dopustna. V skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo predpis povratno učinkuje tedaj, ko je kot začetek njegove uporabe določen trenutek pred njegovo uveljavitvijo. S tem poseže v pravne položaje ali pravna dejstva, ki so bila zaključena v času veljavnosti prejšnje pravne norme4. Drugi odstavek 55. člena ZAID ne učinkuje za nazaj, saj izrecno določa rok šestih mesecev po začetku njegove uporabe.

16. Varstvo pridobljenih pravic, kadar zakon ureditev spreminja le za naprej, je zagotovljeno z 2. členom Ustave. Med načela pravne države sodi tudi načelo varstva zaupanja v pravo. To posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem javnem interesu. Ustavno sodišče je že večkrat odločilo, da sme zakonodajalec upoštevaje navedene pogoje spremeniti pogoje za opravljanje določenega poklica oziroma dejavnosti tudi za osebe, ki ta poklic oziroma dejavnost v času spremembe pravne ureditve že opravljajo.5 Sprememba je v skladu z načelom zaupanja v pravo, če je v razumnem sorazmerju z zasledovanim ciljem in če je prizadetim osebam dana možnost, da se na novo ureditev pripravijo.6

17. Iz predloga ZAID izhaja, da je predlagana regulacija dejavnosti posledica analize pravnih ureditev držav članic Evropske unije, ki je pokazala, da je Slovenija ena redkih držav brez tovrstne regulacije, kakor tudi izsledkov raziskave Zbornice za arhitekturo in prostor (območje Pomurja), ki kaže na to, da večina lastnikov podjetij oziroma družb, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, ki sodi v opis nalog pooblaščenih arhitektov in inženirjev, sploh nima licenc ali nima aktivnih licenc, da na trgu vlada kaotično stanje, ki omogoča posojanje žigov in zlorabo licenc. Zato so bili ob zavedanju, da je odgovorno ravnanje podjetij, spoštovanje etičnega kodeksa, strokovnih pravil in predpisov ter visok nivo kvalitete pooblaščenih arhitektov in inženirjev mogoče doseči le ob uzakonitvi pogojev za opravljanje dejavnosti, ne samo poklica kot takega, predpisani posebni pogoji za opravljanje dejavnosti (registracija, zaposlitev strokovnjaka, zavarovanje odgovornosti in odsotnost stečajnega postopka)7. Po presoji sodišča gre za razumen razlog, utemeljen v prevladujočem javnem interesu oziroma s cilji, ki jih zasleduje sprememba zakonodaje.

18. Pomembno je tudi, ali zakon določa ustrezen rok za prilagoditev novim zahtevam oziroma pogojem. ZAID od imetnikov pravic, ki jim gredo po prehodni ureditvi ZGO-1, zahteva zgolj to, da v roku 6 mesecev po začetku uporabe predložijo dokazila o načinu opravljanja poklicnih nalog iz 5. člena zakona (torej dokazilo o načinu stalnega in trajnega opravljanja svojih nalog) in dokazilo o sklenjenem zavarovanju odgovornosti za škodo iz 15. člena zakona. Zakon tako ne zahteva dodatnih izobraževanj niti preverjanja znanja, ampak zgolj predložitev dokazil o načinu opravljanja nalog ter o zavarovanju. Glede na to pa je rok šestih mesecev po začetku uporabe zakona po presoji sodišča primeren, saj povprečno skrben strokovnjak v tem času lahko poskrbi za pridobitev navedenih dokazil in jih predloži organu.

19. Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

20. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 Glej I Up 1324/2004 z dne 15. 3. 2015, U 2906/2005 z dne 28. 5. 2007, U 1721/2004 z dne 21. 2. 2005 in druge. 2 Glej VI Ips 3/2006 z dne 12. 12. 2006. 3 Glej X Ips 389/2005 z dne 9. 10. 2008. 4 Glej U-I-270/08 z dne 3. 5. 2010, U-I-112/95 z dne 8. 5. 1997, U-I-14/97 z dne 19. 11. 1998, U-I-331/02 z dne 3. 7. 2003 in druge. 5 Glej U-I-270/08 z dne 3. 5. 2010. 6 Glej U-I-331/02 z dne 3. 7. 2003, U-I-93/98 z dne 9. 4. 1998 in druge. 7 Glej predlog Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti, prva obravnava 2016-2550-0007; tč. 3.3 Poglavitne rešitve, str. 6