Jedro

Dolžnik se lahko v izvršilnem postopku uspešno sklicuje na pogoje potrjene prisilne poravnave le v primeru, če je upnik izvršilni naslov, na podlagi katerega se vodi izvršilni postopek, pridobil že pred začetkom postopka prisilne poravnave (prim. 1. in 2. odstavek

64. člena Zakona o prisilni poravnavi stečaju in likvidaciji; ZPPSL), ne pa v primeru, ko je bil izvršilni naslov izdan šele po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave, saj mora pogoje prisilne poravnave v takem primeru upoštevati že pravdno sodišče, če jih ne, pa mora dolžnik odpravo nepravilnosti zahtevati že v pravdnem postopku (3. odstavek 64. člena ZPPSL).

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. točki izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnika delno ugodilo in izvršbo, dovoljeno s sklepom opr.št. 001 I 2004/06252-2 z dne 24.6.2004, ustavilo v delu, v katerem je bila izvršba dovoljena za izterjavo zakonskih zamudnih obresti za čas od 17.5.2004 dalje od zneska, višjega od 463.200,00 SIT ter v tem obsegu že opravljena izvršilna dejanja razveljavilo (I. točka izreka). V preostalem delu je ugovor dolžnika zavrnilo (II. točka izreka). Glede stroškov ugovornega postopka je odločilo, da nosi vsaka stranka svoje stroške tega postopka (III. točka izreka).

Zoper zavrnilni del sklepa se pritožuje dolžnik. Pritožbenih razlogov izrecno ne uveljavlja, predlaga pa, naj pritožbeno sodišče napadeni sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Ponovno poudarja, da je izterjevano obveznost že plačal v skladu s pogoji prisilne poravnave, le pod katerimi se upniku v sodbi prisojeni znesek lahko izplača. Iz sklepa o potrditvi prisilne poravnave je tako razvidno, da od priznane terjatve ne tečejo obresti v enoletnem roku od pravnomočnosti sklepa, medtem ko je upnik pri obračunu zamudnih obresti obračunal tudi obresti za to enoletno obdobje, torej jih je previsoko obračunal. Upnik pa je tudi sicer zakonske zamudne obresti napačno obračunal po konformni metodi in je stališče sodišča prve stopnje, češ da Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Ur.l. RS, št. 45/95; v nadaljevanju ZPOMZO/95) takšno metodo izračuna zakonskih zamudnih obresti še vedno dopušča, zmotno. Uporaba konformne metode za obdobje, daljše od enega leta, ni dopustna, saj pomeni obrestovanje obresti, ki pa je po izrecni določbi 1. odstavka 279. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur.l. SFRJ, št. 29/78, 39/85 in 57/89; ZOR) oziroma 1. odstavka 375. člena Obligacijskega zakonika (Ur.l. RS, št. 83/01; OZ) prepovedano. Glede na navedeno je s plačilom zneska 1.366.174,19 SIT še pred uvedbo izvršilnega postopka upniku terjatev celo že preplačal, zato sodišče predlagane izvršbe ne bi smelo dovoliti.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je dolžniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, se obveznosti, kot mu je bila naložena v pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr.št. VII Pg 234/2002 z dne 27.1.2004 (pravnomočni dne 30.4.2004), ki predstavlja izvršilni naslov, na podlagi katerega se vodi predmetni izvršilni postopek, ne more uspešno izogniti s sklicevanjem na pogoje potrjene prisilne poravnave po sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani opr.št. St 12/99 z dne 25.8.1999 (pravnomočnim dne 13.9.1999). Dolžnikovo sklicevanje na pogoje potrjene prisilne poravnave v tem izvršilnem postopku ne more biti upoštevno iz razloga, ker je bila citirana sodba izdana po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave. Skladno z določbo 3. odstavka 64. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS, št. 67/93 s spr.; ZPPSL) je namreč treba v takem primeru pogoje potrjene prisilne poravnave upoštevati že v pravdnem postopku, zato je lahko pravdno sodišče dolžniku naložilo sporno terjatev v plačilo le v skladu s pogoji potrjene prisilne poravnave. Če ni ravnalo tako, pa bi moral dolžnik zatrjevane nepravilnosti uveljavljati že v pravdnem postopku, bodisi z rednimi bodisi z izrednimi pravnimi sredstvi, medtem ko takšnih ugovorov v izvršilnem postopku ne more več uspešno uveljavljati. Izvršilno sodišče je namreč na pravnomočno sodbo vezano in vanjo ne more posegati, dolžnik pa tudi ni zatrjeval, še manj pa dokazal, da bi bila ta odločba razveljavljena ali spremenjena (prim. 4. točko 1. odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; Ur.l. RS, št. 51/98 s spr.; ZIZ). Dolžnik bi torej s takšnim ugovorom lahko uspel le v primeru, če bi upnik izvršilni naslov, na podlagi katerega se vodi predmetni izvršilni postopek, pridobil že pred začetkom postopka prisilne poravnave (prim. 1. in 2. odstavek 64. člena ZPPSL), ker pa ni tako, je bilo treba te njegove pritožbene navedbe kot neutemeljene zavrniti.

Sodišče prve stopnje je nadalje tudi pravilno zavrnilo dolžnikove ugovorne navedbe glede metode izračuna zakonskih zamudnih obresti.

Pravilno je namreč zaključilo, da sprememba zakonodaje (uveljavitev ZPOMZO/95) ni pomenila hkrati tudi spremembe metode izračuna zakonskih zamudnih obresti. Zakaj je tako, je sodišče prve stopnje dolžniku tudi obširno obrazložilo in pritožbeno sodišče te razloge v celoti sprejema in jim nima kaj dodati. Pravilno je torej pravno stališče prvostopnega sodišča, da je ZPOMZO/95, ki konformne metode izrecno sicer res ni več omenjal, to še vedno dopuščal, in sicer s tem, ko je za revalorizacijski del obrestne mere (TOM) še vedno določal, da se izračunava na konformni način. S tem je ZPOMZO/95 tudi določil izjemo od prepovedi obrestovanja obresti iz 1. odstavka 279. člena ZOR. Sodišče prve stopnje je zato pravilno obračunalo zakonske zamudne obresti za čas od 3.3.1996 do 27.6.2003 po konformni metodi, od 28.6.2003, to je od uveljavitve Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur.l. RS, št. 56/03; ZPOMZO-1), ki obrestne mere ne gradi več na revalorizaciji, in torej več ne določa zakonske izjeme od prepovedi obrestovanja obresti, pa po linearni metodi.

Po povedanem je bilo materialno pravo na prvi stopnji v celoti pravilno uporabljeno. Glede na pravilno opravljen obračun zakonskih zamudnih obresti pa je bilo na prvi stopnji tudi pravilno ugotovljeno, da dolžnik s plačilom zneska 1.366.174,19 SIT z dne

17.5.2004 izterjevane obveznosti še ni v celoti poravnal ter da zato upnik od njega upravičeno terja še plačilo glavnice v znesku

1.284.648,80 SIT ter zakonskih zamudnih obresti od zneska 463.200,00 SIT od 17.5.2004 dalje do plačila, zato je bilo treba tudi pritožbene navedbe, češ da je bila izterjevana obveznost v celoti poplačana še pred vložitvijo predloga za izvršbo, kot neutemeljene zavrniti.

Pritožbeno sodišče je zato skladno z določbo 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 36/04 - drugo uradno prečiščeno besedilo; ZPP) v zvezi z določbo 15. člena ZIZ neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah 1. odstavka 165. člena in 1. odstavka 154. člena ZPP.