Jedro

V obrazložitvi izpodbijane sodbe so povsem izostali razlogi o subjektivnem elementu storilcu očitanega prekrška tj. krivdi, kar predstavlja bistveno kršitev iz določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1

Izrek

Ob reševanju pritožbe se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo zahtevo za sodno varstvo, ki jo je storilčeva zagovornica vložila zoper plačilni nalog Policijske postaje ... št. ... z dne 4. 7. 2020, s katerim je bila storilcu izrečena globa v višini 500,00 EUR in stranska sankcija 5 kazenskih točk v cestnem prometu za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije za prekršek po 4. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP, storilcu pa je naložilo tudi plačilo sodne takse v višini 100,00 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje storilčeva zagovornica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in kršitev določb postopka o prekršku (1. do 3. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1) in predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se postopek o prekršku zoper storilca ustavi.

3. Ob obravnavanju pritožbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je izpodbijano sodbo potrebno razveljaviti po uradni dolžnosti, ker je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku po 8. točk prvega odstavka 155. člena ZP-1. 4. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje je sodišče prve stopnje glede na navedbe v zahtevi za sodno varstvo dopolnilo dokazni postopek v okviru katerega je zaslišalo storilca ter poslujoča policista B. K. in A. P. kot priči ter prebralo zapisnik o meritvah hitrosti in ostale listine v spisu. Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je ocenilo storilčev zagovor, izvedene dokaze in ugotovilo, da ni nobenega dvoma o tem, da je v časovnih in krajevnih okoliščinah, kot izhajajo iz izpodbijanega plačilnega naloga, storilec pri vožnji skozi naselje L. prekoračil dovoljeno hitrost vožnje (50 km/h) za najmanj 28 km/h (izmerjena hitrost vožnje je bila 83 km/h, kar ob upoštevanju tolerance v korist storilca pomeni, da je vozil s hitrostjo najmanj 78 km/h). Sodišče prve stopnje je kot neutemeljene zavrnilo pomisleke o tem, ali je bila izmerjena hitrost vožnje izmerjena vozilu, ki ga je vozil storilec, ker o tem ne obstaja slikovno gradivo in ali je bila hitrost izmerjena na pravilen način. Tako je zaključilo, da so bila v hitrem postopku o prekršku vsa odločilna dejstva pravilno ugotovljena, da zagovor storilca predstavlja zgolj poizkus, da bi se izognil odgovornosti za storjeni prekršek in da je tudi materialno pravo bilo pravilno uporabljeno ter da so mu bile tudi pravilno izrečene sankcije.

5. Vendar pa je pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa v skladu s 159. členom ZP-1 ob natančnem branju sodbe ugotovilo, da so v obrazložitvi izpodbijane sodbe povsem izostali razlogi o subjektivnem elementu storilcu očitanega prekrška tj. krivdi, kar predstavlja bistveno kršitev iz določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, ki pritožbenemu sodišču narekuje razveljavitev izpodbijane sodbe.

6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi petega odstavka 163. člena ZP-1 izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek brez, da bi se spuščalo v vsebinsko presojo utemeljenosti zagovorničinih navedb v vloženi pritožbi.

7. V ponovljenem postopku bo moralo prvostopno sodišče po potrebi dopolniti doslej izveden dokazni postopek in znova odločiti o utemeljenosti zahteve za sodno varstvo in pri tem navesti jasne in prepričljive razloge o storilčevi odgovornost navesti za storjeni prekršek. Pri presoji pravilne uporabe materialnega prava pa bo moralo biti pozorno tudi na spremembe predpisa, ki določa prekršek tj. ZPrCP.