Jedro

Z zapisnika naroka izhaja, da je pritožnik pred podpisom zapisnika zapustil narok, kar pomeni, da pritožnik ni podpisal dednega dogovora, zato dedni dogovor nima veljavnosti sodne poravnave. Sodišče prve stopnje je tako napačno uporabilo tretji odstavek 214. člena ZD, ko je v sklepu o dedovanju povzelo dedni dogovor, zato bo treba v novem postopku ugotoviti ali med dedičema obstaja sporazum o načinu delitve zapuščine, če pa bo sklenjen dedni dogovor pred sodiščem, morata takšen dogovor podpisati (oba) dediča.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep razveljavi v delih: A/2, in sicer le v delu, kjer je odločeno, da mora takso v višini 666,00 EUR plačati dedič I. M. v roku 15 dni od prejema sklepa o dedovanju, v delu B/1, B/2 in B/3, ki se nanaša na dedni dogovor (da dedič I. M. pridobi nepremičnino, posamezni del št. 69 v stavbi št. 1529 k.o. 1730 – M., ID znak XXXXX, in se na račun nujnega dednega deleža zaveže plačati dediču A. F. znesek 18.000,00 EUR v roku štirih mesecev od pravnomočnosti sklepa o dedovanju, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi, in sicer na roke, pri čemer se bosta dediča dobila pri notarju, morebitne stroške s tem bo nosil dedič A. F., da je I. M. dolžan poravnati terjatev iz zapuščine pri N. v višini 314,39 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.6.2011 dalje in da je dedni dogovor sklenjen pod izvršbo) (1) in v C delu ter se v navedenem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V ostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo; da v zapuščino po pokojni F. M. spada posamezni del št. 69 v stavbi št. 1529 k.o. 1730 – M., ID znak 1730-1529-69 (A/1) (2), da je čista vrednost zapuščine 90.000,00 EUR, da znaša taksa 666,00 EUR, ki jo je dolžan plačati dedič I. M. (A/2), da je zapustnica napisala pisno oporoko, s katero je za dediča vsega njenega premoženja določila I. M. (A/3), da sta dediča I. M. in A. F. (A/4). Prvo sodišče je razglasilo; da I. M.u pripada iz naslova oporočnega dednega nasledstva do ¾ zapuščine, A. F. pa iz iz naslova zakonitega dedovanja do ¼ zapuščine (3), da I. M. pridobi v last na podlagi dednega dogovora nepremičnino in se zaveže plačati A. F. 18.000,00 EUR v roku štirih mesecev od pravnomočnosti sklepa o dedovanju, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi, pri čemer bo A. F. nosil notarske stroške, da je I. M. dolžan poravnati terjatev iz zapuščine pri N. v višini 314,39 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.6.2011 dalje in da je dedni dogovor sklenjen pod izvršbo (B). Pod točko C je prvo sodišče sklenilo, da bo po pravnomočnosti sklepa o dedovanju po uradni dolžnosti naročilo zemljiško knjižni prepis nepremičnine.

Zoper navedeni sklep vlaga laično pritožbo dedič A. F.. Zapustnica ni bila nikoli brez denarja, zato je nemogoče, da bi bilo njeno finančno stanje na tekočem računu negativno, del svojih prihrankov pa je tudi posodila. Iz bančnega izpiska z dne 26.5.2011 za obdobje od 8.12.2010 do 25.5.2011 je razvidno, da je bilo opravljenih več dvigov gotovine in sicer: 400 EUR dne 9.12.2010, 400 EUR dne 3.1.2011 in 40 EUR dne 5.1.2011. Na oporoki je popravljen datum, prav tako se podpisa na izvodih oporoke razlikujeta. Želja zapustnice ni bila, da pritožniku ničesar ne zapusti. Zapustnica je bila v bolnišnici, zato je potrebno ugotoviti, ali je bila na dan oporoke sposobna za odločanje.

Dedič I. M. v odgovoru na pritožbo predlaga, da se pritožba zavrže. Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep po uradni dolžnosti v mejah pooblastil iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (4) v zvezi s 366. čl. ZPP in 163. čl. Zakona o dedovanju

(5) in ugotovilo, da je prvo sodišče zmotno uporabilo procesna in materialnopravna pravila, ker je štelo, da sta dediča sklenila na naroku pravno veljavni dedni dogovor.

V skladu z določbo tretjega odst. 214. člena ZD navede sodišče v sklepu o dedovanju sporazum dedičev o delitvi in načinu delitve, če dediči takšen sporazum predložijo. Sporazum med dediči o delitvi zapuščine je pogodba obligacijskega prava, ki vzpostavlja obligacijsko razmerje med dediči, ki tak sporazum sklepajo. V sodni praksi je sprejeto stališče, da ima sporazum o delitvi zapuščine, ki je vnešen v izrek sklepa o dedovanju, učinek sodne poravnave(6). Sodna poravnava je izvršilni naslov, saj ima učinek pravnomočne sodne odločbe. Sodna poravnava pa je po določbi 307. člena ZPP veljavno sklenjena, ko stranki potem, ko prebereta zapisnik o poravnavi, podpišeta ta zapisnik.

Sodišče prve stopnje je v sklep o dedovanju povzelo dedni dogovor, kot sta ga na naroku dne 8.6.2011 navedla dediča, vendar iz zapisnika naroka (7) izhaja, da je pritožnik pred podpisom zapisnika zapustil narok, kar pomeni, da pritožnik ni podpisal dednega dogovora, zato dedni dogovor nima veljavnosti sodne poravnave. Sodna poravnava velja le v primeru, če se stranke strinjajo z vsebino zapisnika, kar potrdijo s svojim podpisom. Sodišče prve stopnje je tako napačno uporabilo tretji odstavek 214. člena ZD, ko je v sklepu o dedovanju povzelo dedni dogovor, zato bo treba v novem postopku ugotoviti ali med dedičema obstaja sporazum o načinu delitve zapuščine, če pa bo sklenjen dedni dogovor pred sodiščem, morata takšen dogovor podpisati (oba) dediča. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu (ki se nanaša na dedni dogovor) sklep o dedovanju razveljavilo in v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožbeno sodišče je posledično razveljavilo tudi ugotovitev sodišča prve stopnje glede plačila sodne takse, saj je odločitev, da je I. M. zavezan plačati sodno takso del dednega dogovora, kakor tudi odločitev prvega sodišča, da se zemljiškoknjižni prepis lastništva na nepremičnini na I. M. opravi po uradni dolžnosti po pravnomočnosti sklepa o dedovanju.

Neutemeljeno pritožba napada ugotovitev prvega sodišča o obsegu zapuščine, oporočni sposobnosti zapustnice in veljavnosti oporoke. Tekom zapuščinskega postopka na prvi stopnji pritožnik ni podal trditev v smeri, da je obseg zapuščine večji od ugotovljenega, v pritožbi pa zgolj pavšalno navaja, da naj bi v zapuščino spadalo tudi posojilo zapustnice in da so se dvigali posamezni zneski iz bančnega računa zapustnice. Veljavnosti oporoke je pritožnik sicer sprva nasprotoval, vendar je oporoko tekom zapuščinskega postopka priznal kot pristno in pravno veljavno (8). Pritožbene trditve, ki se nanašajo na neveljavnost oporoke in obseg zapuščine, tako niso upoštevane, saj so nedopustne pritožbene novote. Na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP sme pritožnik navajati nova dejstva ter predlagati nove dokaze le, če jih brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje, pritožnik pa v pritožbi zatrjuje, da je dvomil v pristnost oporoke že na naroku pred sodiščem prve stopnje, v pritožbi pa ni navedel (opravičljivih) razlogov, zaradi katerih navedenega dejstva ni navedel že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Pritožnik v pritožbi tudi ne pojasni (opravičljivih) razlogov, zaradi katerih ni mogel pred sodiščem prve stopnje navesti dejstev, ki bi kazali na oporočno nesposobnost zapustnice in da je obseg zapuščine večji, kot ga je ugotovilo prvo sodišče. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 365. čl. ZPP pritožbi deloma ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo v obsegu kot izhaja iz izreka sklepa ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, v preostalem delu pa pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ugotovi ali obstaja med dedičema sporazum o delitvi zapuščine in če bo sklenjen dedni dogovor na naroku je treba upoštevati določbo 317. člena ZPP. Ne glede na to ali bo dedni dogovor sklenjen ali ne, bo moralo prvo sodišče znova odločiti o plačilu sodne takse in vpisu lastništva na nepremičnini v zemljiško knjigo.

(1) Sklep sodišča prve stopnje ni razveljavljen v B delu glede določitve dedičev in njunih dednih deležev.

(2) V nadaljevanju nepremičnina.

(3) V navedenem B delu sklep sodišča prve stopnje ni razveljavljen s tem sklepom pritožbenega sodišča. (4) V nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji

(5) V nadaljevanju ZD. Ur. l. SRS, št. 15/76 in nadaljnji

(6) Načelno pravno mnenje, obča seja VSS z dne 21. – 22.12.1983

(7) Glej stran 12 sodnega spisa.

(8) Glej zapisnik naroka z dne 8. 6. 2011 stran 11-12.