Jedro

Prodaja je eno od izvršilnih dejanj, brez katerega izvršbe na nepremičnino ni mogoče opraviti, zato pritožbeno sodišče pristop upnikove pooblaščenke na narok za javno dražbo za prodajo nepremičnine ocenjuje kot smotrno dejanje upnika za uveljavitev njegovega zahtevka, s tem povezane stroške pa kot za izvršbo potrebne stroške v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ.

Narok za javno dražbo za prodajo nepremičnine je obvezen, stroški pa nastanejo že s samim pristopom upnikovega pooblaščenca nanj in po presoji pritožbenega sodišča naknadno ocenjevanje potrebnosti stroškov v zvezi s pristopom upnikovega pooblaščenca na ta narok ni pravilno in ga pritožbeno sodišče, tudi iz že zgoraj navedenih razlogov, ne sprejema.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da mora dolžnik upniku v 8 dneh povrniti 405,18 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje.

2. Proti sklepu se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje dolžnik in navaja, da so glede na to, da je cilj izvršilnega postopka uveljavitev upnikove terjatve, potrebni le tisti stroški, brez katerih upnik ne more opraviti smotrnih dejanj za uveljavitev svojega zahtevka, zaradi česar stroški, ki so nastali zaradi pristopa upnikove pooblaščenke na javno dražbo, niso bili potrebni za upnikov končni uspeh v izvršbi, poleg tega pa morajo biti stroški, ki se naložijo v plačilo dolžniku, tudi v pravilnem sorazmerju s procesnim ciljem - biti morajo smotrni. Opozarja na sodno prakso - sklep VSL I Ip 2888/2013, iz katere izhaja, da za izvršbo nepotrebni stroški niso le stroški, ki so popolnoma pretirani ali odvečni za postopek, temveč tudi tisti stroški, ki se zdijo koristni le z upnikovega (subjektivnega) vidika, objektivno gledano pa niso pripomogli k uspehu izvršbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zavrne predlog upnika za povrnitev stroškov naroka za prvo dražbo, upniku pa naloži v plačilo dolžnikove stroške pritožbenega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je bil narok za prvo javno dražbo opravljen, ne glede na to, da kot kupec ni pristopil nihče. Navaja, da ima upnik tekom poteka prve javne dražbe pravico do prisotnosti, poleg tega pa še nekatere druge procesne pravice, zaradi česar je njegova prisotnost na dražbi upravičena zaradi zavarovanja pravic in pravnih koristi ter ekonomičnosti postopka. Meni, da je sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 2888/2013, na katerega se sklicuje dolžnik, nerelevanten za predmetno zadevo, saj se nanaša na povsem drugačno situacijo. Pritožbenemu sodišču predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

6. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o upnikovih nadaljnjih stroških izvršilnega postopka, in sicer je odločilo o stroških, ki jih je upnikova pooblaščenka priglasila za pristop na narok za prvo javno dražbo za prodajo nepremičnine. Svojo odločitev je oprlo na določbo petega odstavka 38. člena ZIZ, po kateri mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti.

7. Po določbi 167. člena ZIZ se izvršba na nepremičnino opravi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, s prodajo nepremičnine in s poplačilom upnikov iz zneska, dobljenega s prodajo. Nepremičnina se proda na javni dražbi, za to pa je treba opraviti narok za prodajo (prvi in drugi odstavek 183. člen ZIZ). Prodaja je torej eno od izvršilnih dejanj, brez katerega izvršbe na nepremičnino ni mogoče opraviti, zato pritožbeno sodišče pristop upnikove pooblaščenke na narok za javno dražbo za prodajo nepremičnine ocenjuje kot smotrno dejanje upnika za uveljavitev njegovega zahtevka, s tem povezane stroške pa kot za izvršbo potrebne stroške v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ.

8. V zvezi s pritožbenim sklicevanjem na sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 2888/2013 pa pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da je bila omenjena odločba sprejeta na podlagi bistveno drugačnega dejanskega stanja (šlo je za stroške izvršitelja, ki so nastali zaradi neizvedenega rubeža, ki je bil preklican na predlog upnika). Glede argumentacije, da so za izvršbo nepotrebni tudi tisti stroški, ki se zdijo koristni le z upnikovega (subjektivnega) vidika, objektivno gledano pa niso pripomogli k uspehu izvršbe, pa pojasnjuje, da nikakor ni mogoče vnaprej napovedati ali predvideti poteka dogajanja na naroku za javno dražbo (sodišče bi lahko na primer odredilo ponovno ugotovitev oziroma dokončno ugotovilo vrednost nepremičnine - prim. tretji odstavek 181. člena ZIZ) in tako oceniti, ali bo pristop upnikovega pooblaščenca pripomogel k uspehu izvršbe oziroma ali bo smotrn ali ne. Narok za javno dražbo za prodajo nepremičnine je obvezen, stroški pa nastanejo že s samim pristopom upnikovega pooblaščenca nanj in po presoji pritožbenega sodišča naknadno ocenjevanje potrebnosti stroškov v zvezi s pristopom upnikovega pooblaščenca na ta narok ni pravilno in ga pritožbeno sodišče, tudi iz že zgoraj navedenih razlogov, ne sprejema.

9. Glede na vse navedeno se pritožbeno sodišče strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da so bili stroški, ki so nastali s pristopom upnikove pooblaščenke na narok za prvo javno dražbo 21. 8. 2015, potrebni za izvršbo, zato odločitev, da jih mora dolžnik na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ povrniti upniku, sprejema kot pravilno. Glede višine stroškov dolžnik ni navedel nobenih konkretnih pritožbenih razlogov. Pritožbeno sodišče je v okviru preizkusa po uradni dolžnosti, pri katerem pazi tudi na pravilno uporabo materialnega prava, ugotovilo, da so bili stroški, ki jih je upnikova pooblaščenka priglasila za pristop na narok, priglašeni in odmerjeni skladno z Zakonom o odvetniški tarifi.

10. Ker je bila odločitev sodišča prve stopnje pravilna, dolžnikova pritožba pa neutemeljena in ker tudi niso podane kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP, oba pa v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep potrdilo.

11. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbeno sodišče upniku ni priznalo priglašenih stroškov odgovora na pritožbo, saj z njim ni v ničemer pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča, zato so bili ti stroški nepotrebni (155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).