Jedro

Predlog tožene stranke za dopustitev revizije je Vrhovno sodišče RS zavrglo. To pomeni, da revizija ni bila dopuščena. Ker glede na vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe revizija tudi ni dovoljena, se revizija zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot nedovoljeno zavrglo revizijo tožene stranke zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča z opr. št. Pdp 334/2009 z dne 9. 7. 2009, v zvezi s sodbo Delovnega sodišča v Kopru z opr. št. Pd 322/2007 z dne 6. 2. 2009. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožena stranka iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in odstopi zadevo v reševanje Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zavrglo revizijo z obrazložitvijo, da ni bila dopuščena in da po določbah 2. odstavka 367. člena ZPP glede na preostalo vrednost spornega predmeta v tem delovnem sporu ni dovoljena. Pritožba se sklicuje na okoliščino, da je tožeča stranka ta spor označila kot spor zaradi nezakonitosti pogodbe o zaposlitvi in priznanja pravic pri spremembi delodajalca in da se je spor vse do sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča z dne 9. 7. 2009 vodil kot takšen spor. To je bil tudi razlog, da je tožena stranka v skladu z 31. členom ZDSS-1 vložila revizijo zoper drugostopno sodbo. Po stališču pritožbe je še vedno, glede na določbo 31. člena ZDSS-1 revizija dovoljena. Glede tega se sodišče prve stopnje ni konkretno opredelilo, zato izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, saj sodišče ni pravilno in popolno ugotovilo dejanskega stanja. Gre za bistveno kršitev določb postopka po 14. in 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, pa tudi za bistveno kršitev določb postopka iz 367. člena ZPP, v zvezi s 1. odstavkom 339. člena ZPP. Tožena stranka je bila na ta način prikrajšana za pravno sredstvo, zato je podana tudi kršitev po 25. členu Ustave Republike Slovenije in 13. členu EKČP, posledično ji je bil dostop do sodišča onemogočen, kar predstavlja kršitev 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Vrhovno sodišče Republike Slovenije se glede vprašanja dovoljenosti revizije ni opredelilo, zato je ustrezna odločitev o tem nujna in potrebna. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je odločalo le o predlogu za dopustitev revizije, ostalih navedb zaradi pretiranega formalizma ni upoštevalo. Gre za ravnanje, ki je s stališča človekovih pravic in temeljnih svoboščin absolutno nesprejemljivo. Tožena stranka namerava v tej zadevi vložiti ustavno pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče tudi po uradni dolžnosti in da je sklep o zavrženju revizije tožene stranke pravilen. Zaradi tega se pritožbeno sodišče sklicuje na razloge, ki jih je prvostopenjsko sodišče navedlo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, v zvezi s pritožbenimi navedbami, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP) pa še dodaja: Neutemeljena je pritožba, ko uveljavlja, da se je obravnavani individualni delovni spor vse do sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča z opr. št. Pdp 334/2009 z dne 9. 7. 2009 vodil kot spor zaradi nezakonitosti pogodbe o zaposlitvi in priznanja pravic pri spremembi delodajalca in da je zaradi tega revizija zoper drugostopno sodbo dovoljena v skladu z 31. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.). S citirano sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča (list. št. 165 – 170 spisa) je namreč pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi tožene stranke zoper sodbo Delovnega sodišča v Kopru opr. št. Pd 322/2007 z dne 6. 2. 2009 in zavrnilo tisti del tožbenega zahtevka v izpodbijanem delu sodbe sodišča prve stopnje, ki se je nanašal na priznanje vseh pravic iz pogodbe o zaposlitvi št. 4/322-204 z dne 18. 6. 2004, medtem ko je v ostalem delu pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje glede obveznosti tožene stranke, da izplača tožeči stranki neto znesek 5.069,07 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in da mu od 1. 12. 2008 do dneva odločitve sodišča prve stopnje, to je do 6. 2. 2009 obračunava plačo z upoštevanjem relativnega razmerja 2,07, prav tako s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožena stranka torej s pritožbo ni uspela le s citiranim denarnim tožbenim zahtevkom, glede katerega je bila njena pritožba zavrnjena in v tem obsegu je bilo potrebno presojati dovoljenost revizije zoper odločitev sodišča druge stopnje, v skladu z določbami 31. člena ZDSS-1, v zvezi s 367. členom ZPP. Da gre v obravnavanem sporu le še za denarni tožbeni zahtevek, sta sicer navajali tudi obe pravdni stranki (tako npr.: tožeča stranka v svoji pripravljalni vlogi z datumom 5. 1. 2009, tožena stranka pa v pripravljalni vlogi z datumom 2. 2. 2009 – list. št. 135 – 136 spisa, list. št. 142 – 144 spisa).

Predlog tožene stranke na dopustitev revizije je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavrglo s sklepom opr. št. VIII DoR 38/2009 z dne 11. 11. 2009 (list. št. 193 – 195 spisa). To pomeni, da revizija zoper citirano odločitev drugostopnega sodišča v sodbi opr. št. Pdp 334/2009 z dne 9. 7. 2007 ni dopuščena in ker po določbi 2. odstavka 367. člena ZPP, glede na vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ni dovoljena, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom zavrglo revizijo tožene stranke, vloženo dne 21. 9. 2009 (list. št. 175 – 184 spisa). Svojo odločitev je tudi ustrezno obrazložilo, tako da jo je bilo mogoče preizkusiti. Glede na citirane določbe ZDSS-1 in ZPP o tem, kdaj je revizija kot izredno pravno sredstvo dovoljena, je neutemeljeno stališče pritožbe, da je bila tožena stranka prikrajšana za pravno sredstvo in da ji je bil dostop do sodišča onemogočen.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).