Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožniki so kot dediči svoje pokojne matere v razmerju do toženca kot njenega vdovca zahtevali ugotovitev skupnega premoženja in materialnega deleža na njem. Zato gre za spor premoženjske narave. Toženec oceni predmetnega spora v tožbi v znesku 120.000,00 SIT ni ugovarjal. Ker navedeni znesek ne presega za dovoljenost revizije mejnega zneska iz 2. odstavka 367. člena ZPP, toženčeva revizija ni dovoljena.
Revizija se zavrže.
Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in s sodbo ugotovilo, da predstavlja skupno premoženje toženca in pokojne matere tožnikov parc. št. 683/2 k.o... s pritlično leseno brunarico in enonadstropno stanovanjsko hišo ter da znaša solastninski delež pokojne matere tožnikov eno polovico. V ostalem delu je s sklepom tožbo zavrglo in še odločilo o pravdnih stroških.
Sodišče druge stopnje je toženčevi pritožbi le delno ugodilo in spremenilo stroškovno odločitev sodišča prve stopnje, v ostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani nespremenjeni del sodbe sodišča prve stopnje.
Toženec v pravočasni reviziji proti sodbi sodišča druge stopnje smiselno uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, predlaga pa tako spremembo sodb obeh sodišč, da se tožbeni zahtevek zavrne. V naknadno vloženih vlogah toženec svoje navedbe še dopolnjuje in priglaša svoje stroške, vendar revizijsko sodišče teh vlog zaradi poteka roka za vložitev revizije ni upoštevalo.
Revizija je bila vročena tožnikom, ki nanjo niso odgovorili, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena novega Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
Revizija ni dovoljena.
Novi ZPP je na podlagi 503. člena začel veljati 14.7.1999. Po prehodni določbi prvega odstavka 498. člena novega zakona se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih, če sta bila pred uveljavitvijo novega zakona na prvi stopnji izdana sodba ali sklep, s katerima se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal. Zato je treba za postopke, ki do takrat na prvi stopnji še niso bili končani, uporabiti novi zakon. To velja za vse določbe novega zakona, razen izjem, ki so določene v 499. členu. Velja tudi za vprašanje dovoljenosti revizije, saj novi zakon ni sledil zgledu novel prejšnjega zakona, ki so v prehodnih določbah posebej uredile vprašanje dovoljenosti revizije zaradi sprememb denarnih zneskov v zakonu.
Procesna predpostavka za dovoljenost revizije je med drugim tudi vrednost revizijsko izpodbijanega dela sodbe. Ta vrednost mora v premoženjskih sporih po drugem odstavku 367. člena ZPP presegati 1.000.000 SIT. Pravna podlaga te pravdne zadeve je v določbah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih o ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev in njunih deležev na tem premoženju. Tožniki so kot dediči svoje pokojne matere v razmerju do toženca kot njenega vdovca zahtevali ugotovitev takega skupnega premoženja in ustreznega materinega deleža na njem. Gre torej za spor premoženjskopravne narave. Tožniki so ob vložitvi tožbe vrednost spora ocenili z zneskom 120.000 SIT. Toženec taki oceni ni ugovarjal niti v odgovoru na tožbo niti na prvem naroku za glavno obravnavo. Ker navedeni znesek ne presega za dovoljenost revizije mejnega zneska iz drugega odstavka 367. člena ZPP, toženčeva revizija ni dovoljena.
Revizijsko sodišče je zato na podlagi 377. člena ZPP odločilo kot v izreku tega sklepa.