Jedro

ZPP v 3. točki 1. odstavka 205. člena določa, da se postopek prekine, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati. ZPUOOD je razveljavil določbo od 6. do 10. odstavka 442. člena in 496. člen ZFPPIPP, ni pa posegel v institut prekinitve postopka, kot ga določa ZPP. Sodišče prve stopnje bi zato moralo zaradi izbrisa tožene stranke iz sodnega registra postopek prekiniti. Postopek bo nadaljevalo, ko bodo izpolnjeni pogoji iz 208. člena ZPP. Izbris iz sodnega registra namreč po 1. odstavku 442. člena ZFPPIPP ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe zahtevati plačilo njegove terjatve do te pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti (8. člen ZGD-1) in na njegovo pravico zahtevati povrnitev škode od članov poslovodstva ali organa nadzora izbrisane pravne osebe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo.

Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje tožeča stranka iz vseh razlogov po 338. členu ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Po mnenju tožeče stranke je izpodbijani sklep nepravilen, nezakonit in protiustaven. Zakonodajalcu očita skrajno nemarno in neodločno regulacijo na področju ureditve spregleda pravne osebnosti v primeru izbrisa kapitalskih družb. Odgovornost družbenika regulira 8. člen ZGD-1. Navaja, da je pravočasno vložila tožbo zoper toženo stranko. Zato bi sodišče prve stopnje moralo predhodno ugotoviti, da je v konkretnem primeru nastopil institut spregleda pravne osebnosti, ter bi moralo zadevo odstopiti stvarno pristojnemu sodišču. Tako bi bila tožeči stranki ponujena možnost, da sodišču dokaže, da je bil z ravnanjem enega od družbenikov izpolnjen eden od pogojev iz 8. člena ZGD-1. V času, ko je bilo tožeči stranki onemogočeno, da kot aktivni družbenik vpliva na vodenje tožene stranke, je prišlo do zmanjšanja premoženja družbe v korist družbenika A.A., ki se je pri tem zavedal, da zaradi zmanjšanja premoženja družbe ta ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam, to je tožeči stranki.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila tožena stranka dne 11. 4. 2012 izbrisana iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. Srg 2013/12450 z dne 21. 3. 2012 o obstoju izbrisnega razloga. Ker Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 126/2007 in naslednji) v 441. členu določa, da z izbrisom iz sodnega registra po 440. členu, na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga, pravna oseba preneha in tako izgubi sposobnost biti stranka skladno z določbo 76. člena ZPP, po Zakonu o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD, Ur. l. RS, št. 87/2011, 100/2011 in 36/2012) pa upnik nima več pravice uveljavljati svoje terjatve zoper aktivne družbenike pravne osebe, se pomanjkljivost glede sposobnosti biti stranka na strani tožene stranke ne da odpraviti, je tožbo na podlagi 5. odstavka 81. člena ZPP zavrglo. Takšna odločitev sodišča prve stopnje je napačna.

Sodišče prve stopnje bi moralo postopek prekiniti, saj 3. točka 1. odstavka 205. člena ZPP določa, da se postopek prekine, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati. ZPUOOD je razveljavil določbo od 6. do 10. odstavka 442. člena in 496. člen ZFPPIPP, ni pa posegel v institut prekinitve postopka, kot ga določa ZPP. Sodišče prve stopnje bo postopek nadaljevalo, ko bodo izpolnjeni pogoji iz 208. člena ZPP. Izbris iz sodnega registra namreč po 1. odstavku 442. člena ZFPPIPP ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe zahtevati plačilo njegove terjatve do te pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti (8. člen Zakona o gospodarskih družbah; ZGD-1, Ur. l. RS, št. 42/2006 in naslednji) in na njegovo pravico zahtevati povrnitev škode od članov poslovodstva ali organa nadzora izbrisane pravne osebe. Na to utemeljeno v pritožbi opozarja tožeča stranka.

Sodišče prve stopnje tako ni uporabilo določbe 205. člena ZPP, ki bi jo moralo uporabiti, ta kršitev pa je vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa, kar je kršitev po 1. odstavku 339. člena ZPP, zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani sklep skladno s 3. točko 365. člena ZPP razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, saj jih tožeča stranka ni priglasila.