11. 5. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 20. aprila 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 92/2002 z dne 19. 2. 2003 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Celju št. P 876/2000 z dne 14. 9. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

V pravdnem postopku je bil zavrnjen zahtevek pritožnika za plačilo 436.534 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka. V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da je šlo za za posojilo, ki ga je v času trajanja izvenzakonske skupnosti dal svoji partnerki in katerega vračilo je zahteval po razpadu njune zveze. Oporeka ugotovitvi sodišč, da je toženki dolg odpustil.

Oporeka tudi nadaljnjemu argumentu Višjega sodišča, da posojilna pogodba ni bila veljavna, saj ni bila sklenjena v ustrezni obliki, ki je predpisana za pogodbe med zakoncema (in kar velja tudi za izvenzakonska partnerja). Meni, da bi skladno s pravico do enakega varstva pravic potem morali šteti, da tudi morebiten odpust dolga, dogovorjen neoblično v času trajanja izvenzakonske skupnosti, ne more biti veljaven. Ne strinja se z očitkom, da naj bi narobe tožil, ker da ni zahteval delitve skupnega premoženja.

Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. Skladno s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih okoliščin pa pritožnik ne izkaže. Za odločitev sodišča je bila bistvena dokazna ocena glede dejstev v zvezi z okoliščino odpusta dolga. Pravilnosti te dokazne ocene Ustavno sodišče ni pristojno preizkušati.

Pravno stališče (ki smiselno izhaja iz izpodbijane sodbe), da je dogovor o odpustu dolga lahko brezobličen, ni v nasprotju s pravico do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave. Ne gre za nedopustno razlikovanje med istovrstnimi položaji, če zakon predpiše (npr. 319. člen Obigacijskega zakonika; Uradni list RS št. 83/2001 - OZ ali drugi odstavek 344. člena Zakona o obligacijskih razmerjih; Uradni list SFRJ št. 29/78 in nasl. - ZOR) oz. če sodišče zavzame pravno stališče, da je odpust dolga veljaven, čeprav ni sklenjen v isti obliki, v kateri mora biti sklenjen pravni posel, iz katerega dolg izhaja. Sicer pa je treba upoštevati, da stališče Višjega sodišča o neveljavnosti posojilne pogodbe za odločitev v obravnavani zadevi ni bilo bistveno, saj je bilo glede na dokazno oceno, ki je nato narekovala sklepanje o odpustu dolga, zahtevek treba zavrniti že iz razlogov, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje.

Zapisi Višjega sodišča v zvezi s skupnim premoženjem za odločitev v pravdi niso bili bistveni, zato tudi niso bistveni za odločitev o tej ustavni pritožbi.

Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger