Jedro

Odraslih članov gospodinjstva, katerim se vroča pisanje, če naslovnika ni doma, ni mogoče enačiti z družinskimi člani. Tem se pisanje lahko vroči le, če z naslovnikom živijo v skupnem gospodinjstvu.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo toženčev predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti na plačilnem nalogu istega sodišča Pl 2/2012 z dne 7. 5. 2012. 2. Toženec se v pritožbi sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga spremembo, podrejeno razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Poudarja, da ni imel možnosti seznaniti se s sodno pošiljko, ki je vsebovala plačilni nalog. Na toženčevem naslovu, kjer je bila opravljena nadomestna vročitev, namreč ločeno živijo tri generacije. Toženec, ki stanuje v kleti, nima stikov s starši in starimi starši. Ti bi lahko potrdili, da s tožencem ne živijo v skupnem gospodinjstvu in da so dogovorjeni, da pošte drug za drugega ne prevzemajo. Ker se sodišče ni opredelilo do toženčevih dokaznih predlogov, sklepa ni mogoče preizkusiti. Vročitev je bila opravljena napačno, z roza povratnico namesto po Pravilniku o ovojnici za vročanje v pravdnem postopku. Ta ne predvideva nobenih izjem pri osebni vročitvi. Roza povratnica ne vsebuje ustreznega pravnega pouka. Če ne bi šlo za navadno ovojnico, bi bil prevzemnik pošiljke, toženčev oče ali stari oče, pozornejši in bi gotovo poskrbel, da bi jo toženec dejansko prejel. Res je, da toženec ni prijavil svojega začasnega prebivališča na drugem naslovu, kjer pogosto dalj časa biva, vendar kršitev upravnopravne dolžnosti ne more imeti za posledico razveljavitve ustavne pravice do enakega varstva pravic.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrnitvi toženčevega predloga oprlo na presojo, da je bil plačilni nalog tožencu zakonito in pravilno vročen. Ugotovilo je namreč, da je poštar sodno pošiljko za toženca izročil njegovemu očetu, ki jo je bil po zakonu dolžan sprejeti, ker oče po splošnem prepričanju velja za družinskega člana.

5. Če vročevalec naslovnika sodne pošiljke ne najde v stanovanju, jo v skladu s prvim odstavkom 140. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva; s tem se šteje vročitev za opravljeno. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zmotno enači člane gospodinjstva z družinskimi člani. Res je, da člani družine, vsaj ožje, običajno živijo v skupnem gospodinjstvu, kar pa ni pravilo. Tudi okoliščina, da družinski člani živijo na istem naslovu, ni nujno dokaz o skupnem gospodinjstvu. Toženec tako zatrjuje, da živi v svojem lastnem gospodinjstvu sam. V tem primeru nadomestna vročitev njegovemu očetu (ali staremu očetu) ne bi bila veljavna. Toženec je kot dokaz za svoje trditve predlagal zaslišanje prič, vendar je sodišče prve stopnje njegove dokazne predloge v izpodbijanem sklepu prezrlo. Sklep je sicer kljub temu mogoče preizkusiti, zato ne gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero meri pritožba. Ker se sodišče ni opredelilo do toženčevih dokaznih predlogov, je toženca resda prikrajšalo za pravico do obravnavanja v postopku, vendar toženec v pritožbi kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ne uveljavlja, medtem ko sodišče druge stopnje nanjo (več) ne pazi po uradni dolžnosti. Pač pa je zato, ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo predlaganih prič, ostalo dejansko stanje nepopolno, če že ne zmotno ugotovljeno, kar terja razveljavitev izpodbijanega sklepa.

6. Sodišče druge stopnje je po navedenem ugodilo pritožbi in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 355. členom istega zakona zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, ker bo tako mogoče lažje, smotrneje in nekvarno za pravico strank do pritožbe izpeljati dokazni postopek pred ponovno odločitvijo o predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti spornega plačilnega naloga. Sodišče prve stopnje naj izvede predlagane dokaze in nato presodi, ali je bila sporna nadomestna vročitev pravilna. V nasprotnem primeru namreč rok za vložitev pravnega sredstva zoper plačilni nalog in rok za izpolnitev toženčeve obveznosti še ni mogel začeti teči. 7. Ostale pritožbene trditve za odločitev o pritožbi niso bile relevantne. Toženec namreč ne trdi, da je bil v času vročitve plačilnega naloga začasno odsoten ali da dejansko ne prebiva na naslovu, navedenem v tožbi, zaradi česar vročitev na navedenem naslovu po prvem in drugem odstavku 143. člena ZPP ne bi bila dopustna. Toženec tudi ne zanika, da je bila pošiljka zanj dejansko izročena, čeprav napačno, zato ni bistveno, da je sodišče prve stopnje za vročanje uporabilo, resda neupravičeno, navadno ovojnico s poštno (roza) povratnico namesto takšne, ki je predpisana s Pravilnikom o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 93/2008 in 25/2009).

8. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.