Jedro

Prekomeren hrup - odmera odškodnine

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se prvostopna sodba v izpodbijanem obsodilnem delu (točka I izreka) spremeni tako, da sedaj glasi: „Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni plačati tožnici 1.500,00 EUR in tožniku 1.500,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 8. 2006 dalje do plačila.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v višini 434,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V presežku se zavrne zahtevek tožeče stranke.“

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti za 254,40 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje po ugotovitvi o povečani ravni dnevnega in nočnega hrupa v bivalnem okolju obeh tožnikov, ki živita in prebivata ob regionalni cesti G1-3 v D.L., in zaradi katerega sta trpela psihično neugodje (nespečnost, nezbranost, razrvanost, nervoznost itd.), na podlagi materialnopravne določbe 133. člena ter 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), tožnici prisodilo 1.900,00 EUR in tožniku 1.900,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 8. 2006 dalje do plačila. V odločbi o pravdnih stroških je toženo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 690,37 EUR. V presežku je zavrnilo tožbeni zahtevek.

2. Zoper obsodilni del prvostopne sodbe in sicer zoper odmero odškodnine tožnici in tožencu je pritožbo vložila tožena stranka zaradi kršitve določb postopka ter nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je odškodnina odmerjena previsoko in v nasprotju z obstoječo sodno prakso za podobne primere. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da odškodnino ustrezno zniža, podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Temelj odškodninske odgovornosti tožene stranke predstavlja pravilna ugotovitev prvostopnega sodišča o povečani ravni nočnega in dnevnega hrupa v bivanjskem okolju tožnikov, ki živita v stanovanjski hiši oddaljeni približno 14 metrov od regionalne ceste G1-3 v D.L.. Zaradi povečanega hrupa sta tožnica in tožnik v obdobju 18 mesecev trpela psihično neugodje, ki se je odražalo predvsem v nezbranosti, nervoznosti, razrvanosti in to v obsegu, ki utemeljuje prisojo denarne odškodnine. Temelj odškodninske odgovornosti za prestane duševne bolečine zaradi posega v pravico do zdravega življenjskega okolja tožnikov, ki temelji na določbi 72. člena Ustave Republike Slovenije in na določbi 133. člena OZ, ki uzakonja odškodninsko odgovornost upravljalca splošno koristne dejavnosti, v pritožbenem postopku ni sporen. Pri določitvi višine odškodnine je v sodni praksi v identičnih primerih zavzeto stališče, da je pri odmeri odškodnine potrebno dati odločilno težo naslednjim okoliščinam, in sicer oddaljenosti bivališča oškodovanca od regionalne ceste ter obdobje izpostavljenosti, gledano kumulativno kot iz vidika povprečne dnevne izpostavljenosti oškodovanca hrupu. Zraven tega je pri odmeri odškodnine potrebno upoštevati še nadaljnje okoliščine, kot na primer subjektivno doživljanje zatrjevanih neugodnosti in s tem v zvezi duševno stanje oškodovanca, razporejenost prostorov v hiši, morebitne druge zunanje vplive, ki so povečali hrup zaradi tovornih vozil ter podobno.

6. Prvostopno sodišče je na podlagi navedenih materialnopravnih izhodišč popolno in pravilno ugotovilo vse okoliščine, ki so vplivale na odmero odškodnine posameznemu tožniku. Dejstvo je, da sta oba tožnika živela v stanovanjski hiši, ki je bila okrog 14 metrov oddaljena od regionalne ceste in sta bila prekomernemu hrupu izpostavljena za obdobje okrog 18 mesecev. Pri tem sta tožnica in tožnik bila ves čas pretežno doma, ker sta oba upokojenca. Prekomernemu hrupu sta bila tako izpostavljena ves dan. Upoštevaje navedene okoliščine in upoštevaje subjektivno doživljanje hrupa po posameznem tožniku, je prvostopno sodišče tožnici in tožniku odmerilo odškodnino v znesku 1.900,00 EUR. Pritožba ima prav, da je prvostopno sodišče glede na ugotovljene okoliščine, ki so vplivale na odmero izpodbijane odškodnine, tožnici in tožniku odmerilo previsoko odškodnino. Pravilna uporaba materialnega prava (179. člen OZ) ter sodna praksa za podobne primere narekuje odmero odškodnine tožnici v znesku 1.500,00 EUR in tožniku tudi v znesku 1.500,00 EUR. Tako odmerjena odškodnina je v skladu s že citirano določbo 179. člena OZ ter v skladu z načelom individualizacije pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo ter obstoječo sodno prakso za podobne primere.

7. Po spremenjeni prvostopni sodbi pritožbeni uspeh tožeče stranke znaša 60 %, tožene pa 40 % in je tako tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti za 434,40 EUR pravdnih stroškov, katere je sicer že pravilno tožeči in toženi stranki priznalo prvostopno sodišče. 8. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 358. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP.

9. Tožena stranka je s pritožbo uspela in ji je zato tožeča stranka dolžna povrniti za 254,40 EUR utemeljeno priglašenih pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.