Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz 26. člena ZPND izhaja, da je do BPP po tem zakonu, ne glede na določbe zakona, ki ureja BPP, upravičena oseba, za katero je bila podana ocena o ogroženosti (prvi odstavek). Mnenje o ogroženosti osebe poda pristojni center za socialno delo (drugi odstavek). Iz 27. člena ZPND pa izhaja, da se BPP po tem zakonu odobri za postopke, ki tečejo na predlog žrtve zaradi ukrepov po 19. členu in 21. členu tega zakona. Ker organ za BPP pri izpodbijani odločitvi sploh ni upošteval omenjenih določb ZPND, ki so v konkretni zadevi relevantne, je bilo materialno pravo v zadevi napačno uporabljeno.
I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 102/2014 z dne 3. 4. 2014 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.
Z izpodbijano odločbo je predsednica Okrožnega sodišča v Novem mestu (v nadaljevanju organ za BPP) zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 5. 3. 2014. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica na organ za BPP naslovila prošnjo za BPP, s katero je prosila za pravno svetovanje in zastopanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu N 112/2913 (pravilno N 112/2013) z dne 17. 12. 2013. Organ za BPP se sklicuje na 13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po katerem je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Ob upoštevanju določb predpisov, ki se nanašajo na ugotavljanje socialnega položaja prosilca in njegove družine (Zakon o socialno varstvenih prejemkih, Zakon o uravnoteženju javnih financ) in na podlagi podatkov o premoženjskem stanju tožnice, je organ za BPP ugotovil, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, zaradi česar je njeno prošnjo zavrnil. Tožnica se z navedeno odločbo ne strinja. V tožbi pojasnjuje, da je vložila prošnjo za BPP za izvršilni postopek za izvršitev izvršljivega sklepa Okrožnega sodišča v Novem mestu N 112/2013 z dne 17. 12. 2013, s katerim je bila njenemu bivšemu možu na podlagi 19. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) izrečena prepoved približevanja. Tožnica je izrecno opozorila v prošnji za BPP, da gre za zadevo po ZPND ter priložila tudi mnenje pristojnega centra za socialno delo, da je ogrožena. Organ za BPP pa je njeno prošnjo zavrnil z obrazložitvijo, da ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP. Izpodbijana odločba je tako nepravilna in nezakonita, saj temelji na zmotni uporabi materialnega prava. Organ za BPP je namreč prezrl, da je tožnica prosila za dodelitev BPP zaradi izvršitve ukrepa iz 19. člena ZPND ter bi moral na podlagi 26. člena ZPND njeni prošnji ugoditi. Tožnica predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu za BPP v ponovno odločanje, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.
Tožena stranka je sodišču posredovala spisno dokumentacijo, na tožbo pa ni odgovorila.
Tožba je utemeljena.
Po presoji sodišča se tožnica v tožbi utemeljeno sklicuje, da v konkretni zadevi organ za BPP pri izpodbijani odločitvi sploh ni upošteval določb ZPND, čeprav se je tožnica nanj v svoji vlogi izrecno sklicevala. V zadevi ni sporno, da je tožnica uveljavljala BPP zaradi izvršitve sklepa Okrožnega sodišča v Novem mestu N 112/2013 z dne 17. 12. 2013, ki se nanaša na prepoved nasilnih dejanj po 19. členu ZPND. Z navedenim sklepom se v korist tožnice in njenih mladoletnih hčerk prepoveduje A.A. določena dejanja (približevanje, itd...). Iz spisne dokumentacije je tudi razvidno, da je tožnica k prošnji za dodelitev BPP priložila potrdilo Centra za socialno delo Novo mesto 1227-42/2013 z dne 4. 3. 2014. Iz slednjega izhaja, da je potrjena srednja ocena ogroženosti za tožnico, s katero ocenjujejo, da je ogrožena s strani A.A. Iz 26. člena ZPND izhaja, da je do BPP po tem zakonu, ne glede na določbe zakona, ki ureja BPP, upravičena oseba, za katero je bila podana ocena o ogroženosti (prvi odstavek). Mnenje o ogroženosti osebe poda pristojni center za socialno delo (drugi odstavek). Iz 27. člena ZPND pa izhaja, da se BPP po tem zakonu odobri za postopke, ki tečejo na predlog žrtve zaradi ukrepov po 19. členu in 21. členu tega zakona. Ker organ za BPP pri izpodbijani odločitvi sploh ni upošteval omenjenih določb ZPND, ki so v konkretni zadevi relevantne, je bilo materialno pravo v zadevi napačno uporabljeno.
Sodišče je iz pojasnjenih razlogov izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. točke prvega 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena ZUS-1).
Kadar sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopal odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR z 22 % DDV, torej skupno 347,70 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika).