Jedro

Začetek postopka ugotavljanja sposobnosti za opravljanje dela in izvajanje za to predpisanih ali potrebnih postopkov, ki naj bi omogočili objektivno ugotovitev relevantnih dejstev, s tem pa tudi možnost delavcu, da se lahko zoper očitke zagovarja, ne pomeni nedopustnega oziroma protipravnega ravnanja delodajalca.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zneska 5.000.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi in stroški postopka in sicer za škodo, ki naj bi jo tožena stranka povzročila tožeči stranki. Ugotovilo je, da tožeča stranka ni dokazala, da ji je škoda nastala zaradi zatrjevanega protipravnega ravnanja toženca. Delodajalec ima pravico preverjati, ali delavci svoje delovne obveznosti opravljajo in kako. Tožena stranka je najela pogodbenega partnerja, ki je s svojimi pooblaščenimi delavci izvrševal tako imenovane testne nakupe. Ugotovljena dejstva pri tem so pokazala, da je tožnica, zaposlena na delovnem mestu blagajničarke, kršila delovne oziroma pogodbene obveznosti. Tožena stranka je izdala pisno obdolžitev in tožnico vabila na zagovor, vendar do nadaljnjega postopka ni prišlo, ker se je tožnica upokojila. Sodišče je kot neutemeljene zavrnilo očitke tožnice o protipravnem ocenjevanju dela in protipravno izvedenem postopku z namenom odpovedi. Tožnica je bila na testne nakupe celo opozorjena s pisnim opozorilom o možnosti odpovedi. Listin z zatrjevano neresnično vsebino tožena stranka ni uporabila, saj odpoved pogodbe o zaposlitvi sploh ni bila izdana.

2. Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ker je v celoti soglašalo z njegovimi dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo. Tožena stranka ni ravnala nezakonito, njeno ravnanje pa tudi ni imelo prav nikakršnih posledic na delovnopravni status tožnice. Tožnica tudi ni izkazala, kakšna škoda naj bi ji nastala zaradi ravnanja tožene stranke in v čem naj bi bila podana vzročna zveza. Samo nestrinjanje delavca z načinom kontrole delodajalca nad njegovim delom, ne more biti temelj odškodninske odgovornosti.

3. Zoper pravnomočno sodbo je tožeča stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišči nista razumeli, da ni vložila tožbe zato, ker je tožena stranka izvajala testne nakupe (čeprav jih je izvajala na nezakonit način), ampak zato, ker je v posledici tega ravnanja utrpela škodo na svojem zdravju. Gre za napačno uporabo določila 184. člena ZDR, ki ne ločuje med škodo, ki jo oškodovanec utrpi na svojem zdravju in škodo, ko jo utrpi v delovno pravni sferi. Tožnica je zdravje izgubila zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke, do odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa ni prišlo, ker se je tožnica "zatekla" v pokoj, čeprav bi lahko še nekaj let delala. Namen ravnanj tožene stranke pa je bila ravno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

4. V skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.) je bila revizija vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP). Pri materialnopravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje, saj revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP). Bistvenih kršitev določb pravdnega postopka tožeča stranka ne zatrjuje, zato v tem delu revizijsko sodišče izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

7. Po določbi 184. člena ZDR mora delodajalec delavcu povrniti škodo, ki mu je povzročena pri delu ali v zvezi z delom, in sicer po splošnih pravilih civilnega prava. Odškodninska odgovornost delodajalca se nanaša tudi na škodo, ki jo je delodajalec povzročil delavcu s kršenjem pravic iz delovnega razmerja. Po splošnih pravilih civilnega prava (po Obligacijskem zakoniku - OZ, Uradni list RS, št. 83/2001 in nadalj.) so temeljne predpostavke odškodninske odgovornosti protipravno ravnanje, nastanek škode, vzročna zveza med prepovedanim škodnim dejanjem in nastalo škodo ter odgovornost povzročitelja. Po 131. členu OZ (o krivdni odgovornosti) mora povzročitelj škode povrniti škodo oškodovancu, razen če dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. Pri subjektivni odgovornosti pa mora oškodovanec (torej v našem primeru tožnica) dokazati poleg obstoja pravno priznane škode še nedopustno ravnanje tožene stranke (delodajalca) in dejstvo, da je škoda posledica njenega ravnanja. Predpostavke odškodninske odgovornosti so določene kumulativno. Podane morajo biti vse in če le ena ni, tudi ni odškodninske odgovornosti delodajalca.

8. Izpodbijana sodba in sodba sodišča prve stopnje temeljita na (dejanski) ugotovitvi, da ravnanje tožene stranke, zaradi katerega naj bi tožnici po njenem zatrjevanju nastala škoda, ni protipravno. Revizijsko sodišče se s tako presojo strinja. Pri tem ni pomembno, ali bi iz takega ravnanja nastala škoda na zdravju tožnice ali če bi šlo za kršenje pravic iz delovnega razmerja. Če ravnanje tožene stranke ni protipravno (nedopustno), ni njene odškodninske odgovornosti za katerokoli škodo iz tega naslova.

9. Kot je navedlo že sodišče druge stopnje, nestrinjanje delavca z načinom kontrole njegovega dela ne pomeni, da je tak način protipraven. Neutemeljeni so tudi očitki tožnice, da so bili testni nakupi opravljeni zato, da se tožnici odpove pogodba o zaposlitvi. Ugotovitve pri takem preverjanju dela blagajničarke lahko privedejo tudi do odločitve, da je pri delu kršila delovne obveznosti, določene s pogodbo zaposlitvi ali da za opravljanje takega dela ni sposobna. To pa sta po določbah ZDR lahko utemeljena - torej zakonita - razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delavec ima v postopku odpovedi pri delodajalcu pravico in možnost zagovarjati se, ter dokazati, da ugotovitve kontrole ne držijo ali svoja ravnanja pojasniti (opravičiti). Začetek postopka ugotavljanja sposobnosti za opravljanje dela in izvajanje za to predpisanih ali potrebnih postopkov, ki naj bi omogočili objektivno ugotovitev relevantnih dejstev, s tem pa tudi možnost delavcu da se lahko zoper očitke zagovarja, ne pomeni nedopustnega oziroma protipravnega ravnanja delodajalca.

10. Tožena stranka je predložila pisne protokole družbe G. o testnih nakupih in svoja poročila o tem. Tožnica razen navajanja (tudi še v reviziji), da testni nakupi sploh niso bili izvedeni, da so bili zapisniki sestavljeni naknadno in imajo neresnično vsebino, ni predlagala nobenega dokaza, s katerim bi te svoje trditve dokazala. Tudi zaslišanja delavcev družbe G., ki sta testne nakupe opravila, ne. Zato sodišče ni imelo nobenega razloga za dvom o verodostojnosti teh listin in resničnosti njihove vsebine.

11. Za to, kako je tožnica reagirala na ugotovljene nepravilnosti pri delu in kakšne posledice v zdravstvenem stanju so zaradi tega lahko nastale, tožena stranka ne more biti odgovorna. Obe sodišči pravilno ugotavljata, da bi tudi tovrstno škodo tožnica lahko uveljavljala v primeru, če bi se postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaključil, pa bi bilo ugotovljeno, da je bil nezakonit. Seveda pa tudi v tem primeru le, če bi bile izpolnjene vse predpostavke za odškodninsko odgovornost delodajalca, kar ne pomeni, da bi bila ugotovljena nezakonitost odpovedi v vsakem primeru tudi protipravna (nedopustna) v smislu odškodninske odgovornosti.

12. Ker je po presoji revizijskega sodišča izpodbijana sodba glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilna in materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno, zatrjevani revizijski razlog ni podan, zato je v skladu s 378. členom ZPP zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.