Jedro

V obravnavanem primeru plačila sodne takse v manjšem znesku od terjanega ni mogoče upoštevati kot plačilo takse, ampak kot njeno neplačilo.

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje štelo za umaknjeno pritožbo tožene stranke zoper sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici z dne 12.12.2011, opr. št. Pg 1. Ugotovilo je, da je tožena stranka na dan poteka roka iz plačilnega naloga plačala takso za pritožbo le v višini 100,00 EUR, ne pa v celotni višini 1.317,00 EUR.

Proti navedenemu sklepu je tožena stranka po svoji pooblaščenki vložila pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in predlagala njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Trdi, da bi sodišče moralo, preden je ugotovilo, da je potrebno zaradi neplačila sodne takse šteti, da je tožena stranka pritožbo umaknila, le-to pozvati k doplačilu sodne takse za pritožbo v določenem roku. Sodišče ima najprej dolžnost, da stranko pozove k odpravi pomanjkljivosti ter šele nato, ko poteče rok, vlogo bodisi kot nepopolno zavrže oz. šteje, da jo je vložnik umaknil. Skladno s 3. odst. 105. a čl. ZPP je potrebno šteti, da je vloga umaknjena v primeru, če sodna taksa za vlogo v roku, ki ga določi sodišče, ni plačana. Vendar se navedeno določilo nanaša zgolj na primere, kadar je zavezanec za plačilo sodne takse popolnoma pasiven. Kadar pa zavezanec sodno takso delno poravna, je dolžnost sodišča, da takšno plačilo šteje kot delno plačilo in zato zavezanca pozove, da sodno takso v podeljenem roku plača v celoti.

Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

Tožena stranka v pritožbi priznava, da je od sodišča prve stopnje prejela plačilni nalog, s katerim ji je bilo naloženo plačilo takse v tam določenem roku. Ne prereka pa niti ugotovitve sodišča prve stopnje, da je skladno s prejetim plačilnim nalogom plačala sodno takso le v višini 100,00 EUR, ne pa v celotni višini 1.317,00 EUR. Glede na to je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da je nastopila posledica, ki je določena v 3. odst. 105. a čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), in sicer domneva o umiku pritožbe, saj v obravnavanem primeru plačila sodne takse v manjšem znesku od terjanega ni mogoče upoštevati kot plačilo takse, ampak kot njeno neplačilo. Utemeljen pa ni niti pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa pozvati toženo stranko k doplačilu manjkajoče takse. Potem, ko je bila tožena stranka s plačilnim nalogom enkrat že pozvana k plačilu sodne takse in tudi opozorjena na posledice njenega neplačila, ni v zakonu določene obveznosti sodišča, da bi jo k temu moralo pozvati ponovno.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP, pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.