Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V obrazložitvi izpodbijane sodbe so povsem izostali razlogi o subjektivnem elementu storilcu očitanega prekrška tj. krivdi, kar predstavlja bistveno kršitev iz določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1
Ob reševanju pritožbe se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo delno ugodilo storilčevi zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog Medobčinskega inšpektorata in redarstva Mestne občine ... št. Pn06101-.../2020 z dne 8. 9. 2020, s katerim je bila storilcu izrečena globa v višini 250,00 EUR in stranska sankcija 3 kazenske točke v cestnem prometu za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije za prekršek po 3. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP, in izpodbijani plačilni nalog delno spremenilo glede pravne kvalifikacije tako, da je dejanje opredelilo kot prekršek po 2. točki šestega odstavka 46. člena ZPrCP in glede izreka glavne sankcije tako, da se storilcu namesto globe v višini 250,00 EUR izreče globa v višini 120,00 EUR, v preostalem delu pa je zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno. Storilcu je tudi naložilo plačilo sodne takse v skupni višini 90,00 EUR.
2. Zoper sodbo se pritožuje storilec zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, izrečenih sankcij, kršitve materialnih določb Zakona o prekrških (ZP-1), in ker se odločba opira na dokaz, na katerega se po predpisih ZP-1 ne more opirati. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi ali odpravi in postopek o prekršku ustavi.
3. Ob obravnavanju pritožbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je izpodbijano sodbo potrebno razveljaviti po uradni dolžnosti, ker je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku po 8. točk prvega odstavka 155. člena ZP-1. 4. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje je sodišče prve stopnje glede na navedbe v zahtevi za sodno varstvo prebralo zapisnik o merjenju hitrosti vozila, pogledalo fotografijo vozila, ki je prekoračilo dovoljeno hitrost vožnje v naselju in preučilo izpodbijani plačilni nalog ter zaslišalo medobčinskega redarja, ki je izdal izpodbijani plačilni nalog ter storilčevo sestrično T. Š., storilca pa ni zaslišalo, saj se vabilu na zaslišanje ni odzval, čeprav je bil opozorjen, da bo sodišče izdalo sodbo brez njegovega zaslišanja, ker za odločitev v zadevi njegovo zaslišanje ni nujno potrebno. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je ugotovilo, da storilec ni uspel dokazati, da kritičnega dne ni storil očitanega prekrška, ker priča, ki jo je predlagal storilec, ni bila verodostojna v svoji izpovedbi, neutemeljene pa so tudi navedbe glede nepravilnosti merjenja z laserskim merilnikom hitrosti in glede neskladnosti merilnika z zahtevami Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu. Nadalje je še ugotovilo, da je z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP-F), ki velja od 11. 8. 2021, bila spremenjena določba 46. člena ZPrCP tako, da je sedaj dejanje, kot se ga očita storilcu, opredeljeno kot prekršek po 2. točki šestega odstavka 46. člena ZPrCP in je zanj namesto globe v višini 250,00 EUR, predpisana globa v višini 120,00 EUR, kar je za storilca milejše. 5. Vendar pa je pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa v skladu s 159. členom ZP-1 ob natančnem branju sodbe ugotovilo, da so v obrazložitvi izpodbijane sodbe povsem izostali razlogi o subjektivnem elementu storilcu očitanega prekrška tj. krivdi, kar predstavlja bistveno kršitev iz določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, ki pritožbenemu sodišču narekuje razveljavitev izpodbijane sodbe.
6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi petega odstavka 163. člena ZP-1 izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek brez, da bi se spuščalo v vsebinsko presojo utemeljenosti navedb v vloženi pritožbi.
7. V ponovljenem postopku bo moralo prvostopno sodišče znova odločiti o utemeljenosti zahteve za sodno varstvo in pri tem navesti jasne in prepričljive razloge o storilčevi odgovornost za storjeni prekršek, pri tem pa večjo pozornost posvetiti tudi razlagi podlage za ugotovitev odgovornosti za storjeni prekršek, ki temelji na domnevi iz 8. člena ZPrCP.