Jedro

Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu in ne neposredno stranki (prvi odstavek 137. člena ZPP). Ravno tako to velja za pravne osebe, če za zastopanje pooblastijo odvetnika, kot je primer v obravnavani zadevi. Ker se postopek, začet na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, zaradi ugovora tožene stranke nadaljuje v pravdi (drugi odstavek 62. člena ZIZ), je torej potrebno tudi v slednji upoštevati v izvršbi podano pooblastilo odvetniku in mu vročati vsa pisanja za stranko. Neposredno vročanje stranki, kadar ima ta pooblaščenca, pa po ustaljeni sodni praksi ne šteje za veljavno opravljeno in predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj z opustitvijo pravilne vročitve stranki ni dana možnost (kvalificiranega - po pooblaščencu, ki si ga je sama izbrala) obravnavanja pred sodiščem.

Izrek

Pritožbi se ugodi ter se izpodbijana sodba in sklep razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanima sodbo in sklepom zaradi delnega umika ustavilo postopek glede plačila zakonskih zamudnih obresti od zneska 1.100,44 EUR od 2.2.2019 do 27.7.2019 (I. točka izreka). Nadalje je toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki v 8 dneh plačati 1.140,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.100,44 EUR od 28.7.2019 dalje do plačila ter od zneska 40,00 EUR od 31.7.2019 dalje do plačila (II. točka izreka). Končno je tožno stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožeči stranki v višini 499,32 EUR, v roku 8 dni in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločbo se iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka (1. točka 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP)) pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani odločbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki, vendar ta nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). O pritožbi zoper sodbo in sklep je zato na podlagi 5. odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se smeta izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP).

6. Iz podatkov spisa izhaja, da toženo stranko zastopa pooblaščenec – odvetnik. Tožena stranka je namreč ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vložila po svojem pooblaščencu odvetniku in tudi priložila pooblastilo za zastopanje (slednje se nahaja na list. št. 14 spisa). Po razveljavitvi sklepa o izvršbi zaradi toženkinega ugovora, se je postopek nadaljeval po pravilih pravdnega postopka (2. odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, ZIZ)). Tožeča stranka je po pozivu sodišča prve stopnje z vlogo z dne 11.11.2019 dopolnila tožbo in hkrati podala njen delni umik (red. št. 12 spisa). Sodišče prve stopnje pa je nato navedeno vlogo tožeče stranke skupaj s pozivom na odgovor vročalo toženi stranki neposredno (red. št. 13 spisa). Ker tožena stranka ni odgovorila na navedbe tožeče stranke v navedeni vlogi, je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotavljalo (tudi) na podlagi teh neprerekanih navedb (2. odstavek 214. člena ZPP; 4. in 13. točka obrazložitve izpodbijane odločbe na red. št. 20 spisa) ter štelo, da je tožena stranka privolila v delni umik tožbe (2. odstavek 188. člena ZPP; 5. točka obrazložitve izpodbijane odločbe na red. št. 20 spisa).

7. Tožena stranka tako v pritožbi utemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču, da ji vloge, na katero bi morala odgovoriti, ni pravilno vročilo, saj jo je vročalo njej neposredno in ne njenemu pooblaščencu.

8. Namreč, kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu in ne neposredno stranki (1. odstavek 137. člena ZPP). Ravno tako to velja za pravne osebe, če za zastopanje pooblastijo odvetnika, kot je primer v obravnavani zadevi. Ker se postopek, začet na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, zaradi ugovora tožene stranke nadaljuje v pravdi (2. odstavek 62. člena ZIZ), je torej potrebno tudi v slednji upoštevati v izvršbi podano pooblastilo odvetniku in mu vročati vsa pisanja za stranko.1 Neposredno vročanje stranki, kadar ima ta pooblaščenca, pa po ustaljeni sodni praksi ne šteje za veljavno opravljeno in predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj z opustitvijo pravilne vročitve stranki ni dana možnost (kvalificiranega – po pooblaščencu, ki si ga je sama izbrala) obravnavanja pred sodiščem.2

9. Zaradi navedene absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijano odločbo v celoti3 razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP). Zadevne kršitve določb pravdnega postopka glede na njeno naravo ter zgodnjo fazo postopka, v kateri je bila storjena (ko še zdaleč niso bile izčrpane vse vloge, ki jih v sporih majhne vrednosti predvidevata 451. in 452. člen ZPP), pritožbeno sodišče namreč ni moglo samo odpraviti. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje pravilno vroči vlogo tožeče stranke z dne 11.11.2019 toženi stranki (preko pooblaščenca) in ji da možnost, da se o njej izjavi ter nato nadaljuje s postopkom, skladno s pravili, ki veljajo v sporih majhne vrednosti.

PRAVNI POUK:

10. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. 11. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

12. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 1267/2013 z dne 10.5.2013. 2 Npr. sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 1093/2019 z dne 5.6.2019, opr. št. II Cp 663/2015 z dne 21.05.2015, opr. št. I Cp 1411/2014 z dne 10.06.2014, opr. št. II Cp 1267/2013 z dne 10.05.2013, opr. št. II Cp 1712/2012 z dne 27.11.2012, opr. št. I Cpg 41/2011 z dne 28.2.2011 in opr. št. I Cp 1802/2005 z dne 5.10.2005 ter sklepa Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 757/2007 z dne 27.08.2008 in opr. št. II Ips 360/2004 z dne 6.10.2005. 3 Zaradi ugotovljene absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP tudi niso podani pogoji za uporabo domneve iz 2. odstavka 188. člena ZPP, na katero se opira I. točka izreka izpodbijane odločbe.