Jedro

Otrok je žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugimi družinskimi člani ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se v izpodbijanem delu potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelji sami krijejo stroške odgovora na pritožbo nasprotnega udeleženca zoper stroškovno odločitev v sklepu z 20. 2. 2019.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom II N 107/2019 z 20. 2. 2019 ugodilo predlogu predlagateljev in nasprotnemu udeležencu za obdobje šestih mesecev prepovedalo vstopanje v stanovanje na naslovu ..., zadrževanje in približevanje temu stanovanju, delovnemu mestu prve predlagateljice pri A., d.o.o., na naslovu ... , Osnovni šoli ..., ki jo obiskuje drugi predlagatelj, in vrtcu ..., Enota ..., ki ga obiskuje tretji predlagatelj, vse na razdaljo do 300 m, ter navezovanje stikov s predlagatelji na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in preko tretje osebe. Za primer kršitve prepovedi je sodišče določilo denarno kazen v višini 10.000 EUR. Nasprotnemu udeležencu je naložilo povračilo stroškov postopka v višini 228,50 EUR.

2. S sklepom z 21. 5. 2019 je sodišče ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep z 20. 2. 2019 zavrnilo.

3. Nasprotni udeleženec sklep z 20. 2. 2019 izpodbija v stroškovnem delu (VI. točka izreka) ter navaja, da se nahaja v priporu, zato nima finančnih sredstev za plačilo. Prosi za odpis dolga ali kasnejše obročno odplačilo.

4. V pritožbi zoper sklep z 21. 5. 2019 nasprotni udeleženec uveljavlja pritožbeni razlog nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, predlaga njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v dopolnitev postopka. Ne nasprotuje ukrepu v delu, ki se nanaša na prvo predlagateljico, glede otrok pa meni, da pogoji niso izpolnjeni. Pojasnjuje, da sinova nista bila neposredno prisotna pri konfliktu, da bi videla, kako je prišlo do poškodbe. Bila sta v drugi sobi, v času, ko je bil C. pri enem od udeležencev v naročju, pa je prišlo le do glasnih besed. Sodišče ni ugotavljalo, da je bila predlagateljica tista, ki je povzročila konfliktno situacijo, pri čemer je vedela za njegov značaj, saj je z njim živela že vrsto let. Sprožilni element je bil zato na njeni strani, povzročila mu je tudi poškodbo z nožem. Izmišljeno je, da je predlagateljico strah, saj sicer z njim ne bi prebivala. Priložene fotografije domnevno poškodovanih otrok ne dokazujejo njegovega nasilnega ravnanja, zato ni razlogov, da se prepoved nanaša tudi na sinova in da velja za sredstva za komuniciranje na daljavo. Celotna dokumentacija je del kazenske zadeve in le tam se bo ugotovilo, ali očitki držijo.

5. Na pritožbi so odgovorili predlagatelji in prerekali podane pritožbene navedbe.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Nasprotni udeleženec v pritožbi zoper sklep z 21. 5. 2019 ne nasprotuje ukrepu prepovedi približevanja prvi predlagateljici in priznava, da je bila neposredna žrtev njegovega fizičnega nasilja, zato se pritožbeno sodišče do neprimernih očitkov glede sprožilnega elementa za konfliktno situacijo ne bo opredeljevalo. Pogoji za izrek ukrepov iz prvega odstavka 19. člena ZPND so nedvomno izpolnjeni, pritožbene navedbe, s katerimi nasprotni udeleženec opravičuje svoje ravnanje, pa kažejo na njegovo nesposobnost uvida v nesprejemljivost vsakršnega nasilja pri urejanju medsebojnih odnosov.

8. Otrok je žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugimi družinskimi člani ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja (drugi odstavek 4. člena ZPND). Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku prepričljivo ugotovilo, da je bila v konkretnem primeru izkazana tudi ta oblika nasilja. Sledilo je prvi predlagateljici, da je ob izbruhu nasilja v naročju držala mld. tretjega predlagatelja, ko ju je nasprotni udeleženec potegnil od zadaj, da sta padla na tla, oba otroka sta bila prisotna v sobi, kamor je za predlagateljico prišel nasprotni udeleženec, jo tepel, davil in ji grozil, upoštevalo je prijavo soseda, ki je slišal vpitje otrok, ko so prosili očeta, naj neha, pa tudi zaznavo policistov, da sta sinova ob intervenciji delovala prestrašeno. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da sta bila glede na opisano žrtev nasilja tudi oba otroka. Očitek, da gre za trditve na ravni pavšalnih zatrjevanj in za izmišljene okoliščine odraža na podcenjujoč odnos do posledic ravnanja.

9. Nejasen je pritožbeni očitek, da je sodišče kot dokaz upoštevalo tudi dokumentacijo, ki bo obravnavana v kazenski zadevi. Gre namreč za dokumentacijo o konkretnih okoliščinah primera, ki jo je sodišče v okviru načela proste presoje dokazov pravilno ocenjevalo skupaj z ostalimi izvedenimi dokazi. V kazenskem postopku se bo ugotavljala kazenska odgovornost nasprotnega udeleženca, ki pa v obravnavani zadevi ne predstavlja predhodnega vprašanja.

10. Glede na prepričljive ugotovitve sodišča prve stopnje, da se mladoletna sinova nasprotnega udeleženca bojita, je sodišče prve stopnje predlogu utemeljeno sledilo tudi glede ukrepa prepovedi navezovanja stikov. Ti bodo med očetom in sinovoma predmet posebnega urejanja v družinski pravdi, kjer se bo sodišče osredotočilo na ugotavljanje največje koristi mld. otrok. Sodna odločba, s katero bo odločeno o stikih, v skladu s III. točko izpodbijanega sklepa predstavlja izjemo tudi od obravnavane prepovedi navezovanja stikov.

11. Po povedanem pritožbeni razlogi nasprotnega udeleženca zoper sklep z 21. 5. 2019 niso podani, zato je pritožbeno sodišče ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih razlogov pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 22.a členom ZPND.

12. Sodišče o stroških postopka po ZPND odloča po prostem preudarku (osmi odstavek 22.a člena ZPND). Sodišče je to pooblastilo pravilno uporabilo, ko je odločilo, da mora nasprotni udeleženec predlagateljici povrniti stroške postopka za vložitev predloga, poročilo stranki in konferenco z njo, v skupni višini 228,50 EUR. Zgolj dejstvo, da se nasprotni udeleženec nahaja v priporu, in sicer prav zaradi v tem postopku obravnavanih nasilnih ravnanj, na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva. Ker gre za stroške postopka in ne za plačilo sodne takse, sodišče nima pravne podlage za odločitev o njihovem obročnem odplačilu.

13. Glede na navedeno je neutemeljena tudi pritožba nasprotnega udeleženca zoper VI. točko sklepa z 20. 2. 2019, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 22.a členom ZPND.

14. Predlagatelji stroškov za odgovor na pritožbo nasprotnega udeleženca zoper sklep z 21. 5. 2019 niso priglasili, priglasili so zgolj stroške za odgovor na pritožbo zoper sklep o stroškovni odločitvi (VI. točka sklepa z 20. 2. 2019).

Pritožbeno sodišče je odločilo, da te stroške krijejo sami, pri čemer je upoštevalo kriterij potrebnosti.