Jedro

Razlog za tožnikov neuspeh s tožbenim zahtevkom ne vpliva na stroškovno odločitev. Edini izjemi sta situaciji po drugem delu 1. odstavka 158. člena ZPP, torej situacija, ko tožnik, potem ko je toženec zahtevek izpolnil, tožbo umakne, in situacija, ko stranka stroške povzroči krivdno (t.i. separatni stroški).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se odločba sodišča prve stopnje v 3. točki izreka spremeni tako, da morata tožnika tožencema v 15 dneh plačati 2.479,31 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje.

Tožnika morata tožencema v 15 dneh plačati 275,03 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje zaradi umika tožbe ustavilo postopek v delu, v katerem sta tožnika od tožencev zahtevala, da morata urediti odvodnjavanje fekalnih in drugih odpadnih voda tako, da se te ne bodo stekale na zemljišče tožnikov. Zahtevek, s katerim sta tožnika zahtevala, da sta toženca dolžna urediti odvodnjavanje meteornih voda tako, da se te ne bodo stekale na nepremičnine tožnikov, je sodišče zavrnilo. Poleg tega je sodišče tožencema naložilo, da morata tožnikoma povrniti 182,66 EUR pravdnih stroškov.

Zoper takšno odločbo se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožujeta toženca. Poudarjata, da sta tožnika tožbo v delu, v katerem se je nanašala na odtekanje fekalnih voda, umaknila šele na zadnjem naroku za glavno obravnavo. Sicer pa v pretežnem delu pritožbe vsebinsko izpodbijata zaključek sodišča prve stopnje, da sta tekom pravdnega postopka izpolnila zahtevek glede odvodnjavanja meteornih voda, v zvezi s tem pa stroškovno odločitev sodišča prve stopnje. Predlagata, da višje sodišče sodbo v 3. točki spremeni tako, da tožnikoma naloži v plačilo vse pravdne stroške tožencev.

Pritožba je bila vročena tožnikoma, ki nanjo nista odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sodišče odločalo o dveh zahtevkih. Prvega (ki se je nanašal na stekanje fekalnih in drugih odpadnih voda) sta tožnika umaknila, sodišče prve stopnje pa je neizpodbijano ugotovilo, da do umika ni prišlo zato, ker bi toženca zahtevek izpolnila in neizpodbijano zaključilo, da stroški postopka v tem delu bremene tožnika.

V pritožbenem postopku je sporna odločitev o pravdnih stroških glede drugega dela zahtevka (na opustitev stekanja meteornih voda), ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo, ker je ugotovilo, da sta toženca tekom postopka zahtevek izpolnila. Toženca zaključek sodišča prve stopnje, da sta zahtevek izpolnila in da bi bil sicer utemeljen, vsebinsko obsežno izpodbijata. Pritožbeno sodišče pa se s temi razlogi ni ukvarjalo, saj je odločitev sodišča prve stopnje o pravdnih stroških glede tega dela zahtevka napačna tudi, če je zaključek sodišča prve stopnje o izpolnitvi zahtevka pravilen oz. zato, ker razlogi za zavrnitev tožbenega zahtevka pri odločanju o pravdnih stroških niso odločilnega pomena.

Stranka, ki v pravdi ne uspe, mora namreč v skladu z določbo 1. odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (1) (v nadaljevanju ZPP) nasprotni stranki povrniti potrebne pravdne stroške. Razlog za njen neuspeh ne vpliva na stroškovno odločitev. Edini izjemi sta situaciji po drugem delu 1. odstavka 158. člena ZPP, torej situacija, ko tožnik, potem ko je toženec zahtevek izpolnil, tožbo umakne, in situacija, ko stranka stroške povzroči krivdno, za kar pa v konkretnem primeru ne gre. Če pa tožnik tožbe ne umakne, dejstvo, da je bil zahtevek zavrnjen zaradi izpolnitve, na odločitev o pravdnih stroških ne vpliva (2). Odločilno torej je, da tožnika s tožbenim zahtevkom nista uspela, ne pa, zakaj z njim nista uspela. Toženca zato utemeljeno poudarjata, da sta jima tožnika dolžna povrniti vse pravdne stroške, tudi tiste, ki so nastali zaradi obravnavanja zahtevka na ureditev odvodnjavanja meteornih voda.

Sodišče prve stopnje je stroške tožencev odmerilo na 2.479,31 EUR. Pravdni stranki takšni odmeri ne nasprotujeta.

Pritožbeno sodišče je torej zato, ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 4. točko 358. člena ZPP pritožbi ugodilo in odločbo sodišča prve stopnje v 3. točki izreka spremenilo tako, da morata tožnika tožencema povrniti 2.479,31 EUR stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje.

Višje sodišče je v skladu z določbo 2. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP odmerilo tudi stroške pritožbenega postopka, ki jih morata tožencema povrniti tožnika. Tožencema pripadajo odvetniški stroški - 375, točk za sestavo pritožbe in 20 točk za poročilo stranki, skupaj z 20 % DDV, kar ob vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR znaša 217,56 EUR, poleg tega pa še 57,47 EUR sodne takse za pritožbo, skupaj torej 275,03 EUR. Pritožbeno sodišče je odvetniške stroške odmerilo od vrednosti izpodbijanega dela stroškovne odločitve.

(1) Uradni list RS, št. 73/2007 (ZPP-UPB3), ki se v tej zadevi uporablja glede na prehodno določbo drugega odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 45/2008; ZPP-D), saj je bila pred uveljavitvijo ZPP-D na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal. (2) Podobno stališče je Višje sodišče v Ljubljani zavzelo v sklepih I Cp 1937/2008 s 1. 10. 2008 (šlo je celo za situacijo, v kateri so tožniki po izpolnitvi tožbo umaknili, pa toženka z umikom ni soglašala, zaradi česar je bil zahtevek zavrnjen) in II Cp 1015/2001 z 29. 9. 2002.