Jedro

Sodišče prve stopnje mora že pri odločanju o predlogu za izvršbo, in nato tudi pri odločanju o ugovoru zoper sklep o izvršbi, po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava, med drugim tudi na obstoj začetnih materialnih predpostavk za dovolitev izvršbe, med katere sodijo sredstva izvršbe.

V konkretnem primeru je upnik predlagal izvršbo zoper dolžnika s prodajo nepremičnine, ki je v lasti zastavne dolžnice, drugega izvršilnega sredstva zoper njega pa ni predlagal. Izostala je torej materialna predpostavka glede sredstva izvršbe, kar pa je sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za izvršbo in nato še pri odločanju o ugovoru prezrlo.

Ker ima v skladu z tretjim odstavkom 211. člena ZIZ zapisnik o rubežu pomen zaznambe izvršbe, je po mnenju tega sodišča treba v takšnem primeru ob odločitvi o ustavitvi postopka odločiti tudi o razveljavitvi izvršilnega dejanja - rubeža nepremičnine, če naj zastavna pravica na njej preneha. Zaradi potrebne objave za stvarnopravni učinek rubeža nepremičnine pa je po mnenju višjega sodišča potrebna objava tudi za njegovo prenehanje.

Izrek

I. Pritožbi dolžnika se ugodi in se sklep v razmerju do njega spremeni tako, da:

1. se njegovemu ugovoru ugodi, v razmerju do njega se sklep o izvršbi razveljavi in predlog za izvršbo zavrne,

2. upnik sam krije stroške ugovornega postopka v znesku 142,75 EUR, dolžniku pa mora v 8 dneh od prejema tega sklepa povrniti njegove stroške ugovornega postopka v višini 128,75 EUR, višji stroškovni zahtevek dolžnika pa se zavrne.

II. Pritožba zastavne dolžnice se zavrne in se sklep v razmerju do nje potrdi.

III. Upnik mora dolžniku v 8 dneh od prejema tega sklepa povrniti 128,75 EUR stroškov pritožbenega postopka, njegov višji stroškovni zahtevek se zavrne; zastavna dolžnica in upnik pa sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika in zastavne dolžnice kot neutemeljen zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi z dne 4. 9. 2015 (I. točka izreka), dolžniku in zastavni dolžnici pa naložilo upniku povrniti nadaljnje izvršilne stroške v višini 285,50 EUR (II. točka izreka).

2. Zoper sklep sta se po pooblaščenki oba dolžnika pravočasno pritožila iz razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Uveljavljata, da je zastavna pravica na nepremičnini, ki je predmet tega postopka, prenehala in da rubež, opravljen v skladu z 211. členom ZIZ ne more imeti učinka na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiško knjigo. Sklicujeta se na drugi odstavek 76. člena in 168. člen ZIZ. Sodišču očitata, da se ni opredelilo do ugovornih navedb, da bi lahko upnik že v letu 2003 (opozarjata na v ugovoru napačno zapisano leto 2008), ko se je predmetna nepremičnina vpisala v zemljiško knjigo, predlagal vpis rubeža nanjo v zemljiško knjigo, pa tega ni storil. Publicitetno načelo rubeža nepremičnine, objavljenega v Uradnem listu, velja le za nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo. Zastavna dolžnica je nepremičnino kupovala v letu 2014, nepremičnina pa je bila vpisana v zemljiški knjigi vse od 8. 4. 2003. Zastavna dolžnica se sklicuje na dobro vero pri nakupu nepremičnine in uveljavlja, da bi lahko upnik izvršbo nanjo eventuelno dosegel z izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj, kar je sicer storil, vendar ni uspel in tudi zoper sodbo sodišča prve stopnje ni vložil pritožbe. Sodišče se do ugovornih navedb ni opredelilo, v obrazložitvi je zgolj povzelo svoje stališče. Priglašata stroške pritožbenega postopka.

3. Upnik je po pooblaščencu na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev ter priglaša stroške odgovora.

4. Pritožba dolžnika je utemeljena, vendar ne iz v njej navedenih razlogov, pritožba zastavne dolžnice pa ni utemeljena.

**O pritožbi dolžnika:**

5. Sodišče prve stopnje mora že pri odločanju o predlogu za izvršbo, in nato tudi pri odločanju o ugovoru zoper sklep o izvršbi, po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava, med drugim tudi na obstoj začetnih materialnih predpostavk za dovolitev izvršbe, med katere sodijo sredstva izvršbe (30. člen ZIZ). Izvršba s prodajo nepremičnin se sme dovoliti le na tisto nepremičnino, ki je last dolžnika (168. člen ZIZ), razen v primerih, ko je v zakonu drugače predpisano (drugi odstavek 170. člena ZIZ).

6. V konkretnem primeru je upnik predlagal izvršbo zoper dolžnika s prodajo nepremičnine, ki je v lasti zastavne dolžnice, drugega izvršilnega sredstva zoper njega pa ni predlagal. Izostala je torej materialna predpostavka glede sredstva izvršbe, kar pa je sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za izvršbo in nato še pri odločanju o ugovoru prezrlo.

7. Na pravilno uporabo materialnega prava mora paziti višje sodišče po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker je ugotovilo pomanjkanje začetne materialne predpostavke za dovolitev izvršbe, je pritožbi dolžnika ugodilo in sklep v razmerju do njega spremenilo tako, da je njegovemu ugovoru ugodilo, v razmerju do njega sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Zaradi spremembe odločitve o ugovoru je bilo treba spremeniti tudi odločitev o stroških ugovornega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker je dolžnik v tem postopku uspel, mu je upnik dolžan povrniti njegove stroške ugovornega postopka, sam pa krije polovico svojih stroškov odgovora na ugovor, kolikor ti bremenijo dolžnika (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri odločitvi o stroških ugovornega postopka je višje sodišče upoštevalo, da sta dolžnika navadna sospornika in je obveznost glede stroškov deljiva (161. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Dolžnika sta v ugovoru predlagala povrnitev stroškov ugovora v višini 229,50 EUR po 6. točki tar. št. 27 Odvetniške tarifne (v nadaljevanju OT), povišano po 7. členu OT, za materialne stroške 2 %, 22 % na odvetniške storitve ter za fotokopije 10,60 EUR. Višje sodišče je dolžniku priznalo pravico do povračila polovice nagrade za ugovor v višini 114,75 EUR, povečano za 10 % glede na zastopanje dveh strank po 7. členu OT in za 2 % za materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena OT. Ni pa priznalo zahtevka za povišanje storitve za 22 % na odvetniške storitve, saj je ta zahtevek premalo opredeljen (drugi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ni namreč navedeno, niti ali se zahteva nanaša na povrnitev davka na dodano vrednost (DDV), niti ni izkazano, da je dolžnikova pooblaščenka davčna zavezanka. Tudi pri uveljavljanju zahtevka za povrnitev stroškov postopka namreč velja pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, zaradi česar ne zadošča le priglasitev stroška plačila DDV (če je bil ta v ugovoru priglašen).1 Pritožbeno sodišče tudi ni priznalo zahtevka za povrnitev 5,30 EUR (ena polovica od 10,60 EUR) za fotokopije, saj je priznalo zahtevano povišanje vrednosti storitve za materialne stroške v pavšalnem znesku 2 %. V tretjem odstavku 11. člena OT je namreč predpisan obračun materialnih izdatkov v dejanski višini ali v pavšalnem znesku 2 %, torej alternativno.

**O pritožbi zastavne dolžnice**

10. Odločilno vprašanje, na katerega je moralo sodišče prve stopnje odgovoriti pri presoji utemeljenosti ugovora zastavne dolžnice, je vezano na obstoj zastavne pravice na nepremičnini, ki je predmet izvršbe. Sodišče prve stopnje je izhajalo s pravilnega stališča, da je dopustno presojati le tiste trditve in predlagane dokaze, ki so bili navedeni in predlagani v ugovoru zoper sklep o izvršbi, medtem ko bi trditve iz nadaljnje pripravljalne vloge lahko upoštevalo le, če bi se nanašale na v odgovoru na ugovor zatrjevana dejstva. Dopolnjevanja ugovornih trditev ali predlaganja dokazov v pripravljalni vlogi pa ni mogoče upoštevati, saj bi nasprotno pomenilo dopustitev podaljšanja zakonskega roka za ugovor. Dejstva, ki jih dolžnik ni mogel uveljavljati v ugovoru, je dopustno uveljavljati le v ugovoru po izteku roka, pod pogoji iz 56. člena ZIZ, pa tudi v obvestitvi sodišča, če nastopijo pogoji za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti iz prvega odstavka 76. člena ZIZ.

11. V zadevi In 45/1998 je bil 18. 3. 1999 opravljen rubež nepremičnine, zapisnik o rubežu pa je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 122-124 dne 12. 12. 2003 (priloga A11 v spisu). Rubež je bil opravljen v času, ko predmetna nepremičnina kot posamezni del stavbe ni bila vpisana v zemljiški knjigi, saj še ni bila vzpostavljena etažna lastnina, stvarnopravni učinek rubeža (pridobitev zastavne pravice na nepremičnini), pa je nastal z razglasitvijo in objavo zapisnika o rubežu na sodni deski in v Uradnem listu Republike Slovenije (tretji odstavek 211. člena ZIZ). Nadalje je pomembna ugotovitev, da sodišče v sklepu In 45/1998 z dne 15. 3. 2011 (pravnomočen 16. 9. 2011), s katerim je bil v tisti zadevi ustavljen izvršilni postopek, ni odločilo o razveljavitvi izvršilnega dejanja - rubeža nepremičnine, kar bi imelo za posledico prenehanje hipoteke.

12. Zastavna dolžnica v ugovoru ni navedla nobenega pravno pomembnega dejstva, na podlagi katerega bi lahko sodišče prve stopnje ugotovilo, da je zastavna pravica na nepremičnini prenehala. Uveljavljala je namreč, da je vložila predlog za razveljavitev rubeža z dne 18. 3. 1999 v izvršilni zadevi In 45/1998 (s predlogom ni bila uspešna, saj je bil pravnomočno zavržen), navajala je tudi razloge, iz katerih je bil postopek In 45/1998 pravilno ustavljen, ter zastopala stališče, da bi moralo sodišče razveljaviti tudi opravljena izvršilna dejanja, to je rubež nepremičnine.

13. Nadaljnje ugovorne navedbe, ki se nanašajo na prvotnega upnika, ki je bil naveden v objavljenem zapisniku o rubežu, in na zaupanje zastavne dolžnice v podatke zemljiške knjige, ko je kupovala nepremičnino ter s tem v zvezi sklicevanje na nakupovanje v dobri veri, niso pomembne za ta izvršilni postopek. Zastavna pravica na nepremičnini je kot akcesorna vezana na obstoj terjatve in ne na obstoj upnika, prenehanja terjatve pa zastavna dolžnica ni zatrjevala. Preostale trditve pa se nanašajo na razmerje med dolžnikom kot prodajalcem in zastavno dolžnico kot kupcem iz pogodbe o prodaji nepremičnine, zaradi česar se sodišče prve stopnje do teh vprašanj ni bilo dolžno opredeljevati. Neutemeljeno je ugovorno in tudi pritožbeno obremenjevanje le upnika, da bi lahko poskrbel za vpis zastavne pravice v zemljiško knjigo, saj je bila to v prvi vrsti naloga dolžnika, ki je nepremičnino kupil že v letu 1993, pa za vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi ni poskrbel niti po tem, ko je bila vzpostavljena in v zemljiški knjigi vpisana etažna lastnina. Poleg tega so tudi te ugovorne in pritožbene navedbe vprašanje, ki se tiče razmerja med strankama prodajne pogodbe.

14. V pritožbi zatrjevano dejstvo, da je bila predmetna nepremičnina v zemljiški knjigi vpisana vse od 8. 4. 2003, torej že pred časom objave zapisnika o rubežu v Uradnem listu Republike Slovenije, vsebinsko pomeni izpodbijanje veljavnosti rubeža in s tem nastanka zastavne pravice na nepremičnini. Zastavna dolžnica tega dejstva v ugovoru ni zatrjevala, v pritožbi pa ni izkazala, da ga brez svoje krivde ni mogla uveljavljati že v ugovoru, zato gre za nedopustno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče v ugovornem postopku ni bilo dolžno brez ustreznih trditev ugotavljati navedenega dejstva, poleg tega pa v Uradnem listu Republike Slovenije objavljeni zapisnik o rubežu nepremičnine, ki je bil opravljen pred vpisom posameznega dela stavbe v zemljiški knjigi, zaradi vpisa v zemljiško knjigo sam po sebi ni izgubil stvarnopravnega učinka. Da bi tega izgubil, bi ga moralo sodišče s sklepom razveljaviti.

15. Pravno zmotno je stališče pritožnice, da v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZIZ v nobenem primeru ob ustavitvi izvršbe ni treba posebej razveljaviti tudi izvršilnih dejanj. Drugi odstavek 76. člena ZIZ namreč določa, da kadar sodišče ustavi izvršbo, s tem razveljavi, če zakon ne določa drugače, tudi opravljena izvršilna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb. Po mnenju višjega sodišča v primeru, ko je za učinek izvršilnega dejanja treba opraviti neko nadaljnje procesno dejanje (npr. objava zapisnika o rubežu v Uradnem listu Republike Slovenije v skladu z 211. členom ZIZ, zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi v skladu s prvim odstavkom 170. člena ZIZ), ustavitev postopka po 76. členu ZIZ sama po sebi še ne pomeni tudi razveljavitve izvršilnega dejanja.

16. Tako ima pri izvršbi na nepremičnino, ki je vpisana v zemljiški knjigi, zaznamba sklepa o izvršbi kot izvršilno dejanje za posledico pridobitev zastavne pravice na tej nepremičnini (drugi odstavek 170. člena ZIZ), kot ima v primeru, ko nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, izvršilno dejanje rubeža nepremičnine pomen zaznambe izvršbe, ko je zapisnik razglašen na sodni deski in objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije (tretji odstavek 211. člena ZIZ). S tem v zvezi je treba pojasniti, da zemljiškoknjižno sodišče v skladu z 90. členom Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) dovoli izbris zaznambe izvršbe na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, če je bil sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo, razveljavljen oziroma spremenjen tako, da je bil predlog za izvršbo na nepremičnino zavrnjen oziroma zavržen, ali če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi umika predloga za izvršbo, pri čemer mora biti obvestilu priložen sklep, ki je podlaga za izbris. Izbris zaznambe izvršbe, ki ima za posledico tudi izbris hipoteke in s tem njeno prenehanje (154. člen Stvarnopravnega zakonika, SPZ), je torej v skladu z navedeno določbo dopusten le, če je o tem odločeno v sklepu o ustavitvi postopka.

17. Ker ima v skladu z tretjim odstavkom 211. člena ZIZ zapisnik o rubežu pomen zaznambe izvršbe, je po mnenju tega sodišča treba v takšnem primeru ob odločitvi o ustavitvi postopka odločiti tudi o razveljavitvi izvršilnega dejanja - rubeža nepremičnine, če naj zastavna pravica na njej preneha. Zaradi potrebne objave za stvarnopravni učinek rubeža nepremičnine pa je po mnenju višjega sodišča potrebna objava tudi za njegovo prenehanje.

18. Glede na navedeno so pritožbene navedbe, katerih glavni poudarek je v prenehanju hipoteke zaradi ustavitve postopka v izvršilni zadevi In 45/98, neutemeljene. Ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep v razmerju do zastavne dolžnice potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

**O stroških pritožbenega postopka**

19. Dolžnik je s pritožbo uspel, zaradi česar mu mora upnik na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ povrniti stroške pritožbenega postopka. Višje sodišče jih je odmerilo na podlagi in v višini, kot stroške ugovornega postopka, kar je obrazloženo že v točkah 8 in 9 obrazložitve tega sklepa in na tem mestu razlogov ni treba ponavljati.

20. Zastavna dolžnica in upnik krijeta vsak sam svoje stroške pritožbenega postopka. Zastavna dolžnica zato, ker s pritožbo ni uspela, upnik pa zato, ker odgovor na pritožbo ni bil potreben in zato tudi stroški zanj niso bili potrebni (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 1075/2007 z dne 28. 1. 2009.