Jedro

Kadar je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je upravičenec ostal brez rednega periodičnega dohodka, se ta, upoštevaje prvi odstavek 21. člena ZSVarPre, pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upošteva.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti, št. BPP 130/2017 z dne 27. 3. 2017 odpravi in zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena prošnja tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v kazensko preiskovalni zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki se vodi pod opr. št. I Kpr 8230/2017, zaradi neizpolnjevanja premoženjskega pogoja. Iz obrazložitve izhaja, da je tožečo stranko treba šteti kot samsko osebo v smislu 11. odstavka 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) in da je v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči prejemala plačo in sicer je v mesecu februarju prejela plačo v višini 1.094,85 EUR neto. V skladu z drugim odstavkom 21. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) se kot višina njenega lastnega dohodka upošteva višina zadnjega prejetega mesečnega dohodka, zato zaključuje, da znaša povprečni mesečni dohodek tožeče stranke 1.094,85 EUR in presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka (585,12 EUR), kar pomeni, da ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 2. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev in priznava, da se je v mesecu januarju 2017 res zaposlila. Zaradi obravnave v citirani kazensko preiskovalni zadevi dne 8. 3. 2017 se je dne 2. 3. 2017 vrnila iz Nemčije, kjer je delala in na drugi obravnavi dne 10. 3. 2017 ji je bil odrejen hišni pripor, dodeljen pa tudi odvetnik po uradni dolžnosti. Želi, da se ji odvetnik A.A., ki ji je bil dodeljen po uradni dolžnosti, dodeli na podlagi brezplačne pravne pomoči, saj bo po njenem prepričanju le tako sojenje pravično in enakopravno. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

4. Tožba je utemeljena.

5. Kot izhaja iz podatkov predloženega spisa in izpodbijane odločbe, je tožena stranka povprečni mesečni dohodek tožeče stranke ugotavljala na podlagi 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Po določbi drugega odstavka 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oz. mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega z zakonom, ki ureja socialno varstven storitve, to pa je Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre). Le-ta izračun lastnega dohodka ureja od 20. do 23. člena. Prvi odstavek 20. člena citiranega zakona določa, da se kot lastni dohodek samske osebe, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. V skladu z 21. členom ZSVarPre so periodični dohodki po tem zakonu plače, pokojnine, preživnine, rente in drugi dohodki, ki jih upravičenec prejema v enakih ali podobnih zneskih ali podobnih časovnih obdobjih (tretji odstavek). Kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je upravičenec ostal brez rednega periodičnega dohodka, se ta pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upošteva (prvi odstavek). Če je upravičenec v obdobju iz prejšnjega člena periodični dohodek šele začel prejemati, se kot višina njegovega lastnega dohodka upošteva višina zadnjega prejetega mesečnega dohodka (drugi odstavek).

6. Odločitev tožena stranka glede višini povprečnega mesečnega dohodka tožeče stranke temelji na določbi drugega odstavka 21. člena ZSVarPre in zaključku, da gre za periodični dohodek, ki pa je bil (v času do izdaje izpodbijane odločbe) izplačan le enkrat in sicer v februarju mesecu za mesec januar. Navedeni zaključek pa po presoji sodišča temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Iz podatkov predloženega upravnega spisa (uradni zaznamek z dne 22. 3. 2017) namreč izhaja, da se je tožeča stranka zavezala posredovati v najkrajšem možnem času tako plačilno listo za mesec januar kot tudi za mesec februar. Kdaj (po 22. 3.) je predložila plačilno listo za mesec januar iz spisa na izhaja, prav tako ni razvidno, da bi organ za BPP tožečo stranko pozival oziroma preverjal, če ji je bila plača za mesec februar (že) izplačana in je (nepravilno) zaključil, da plača za mesec februar pač še ni bila izplačana. Da gre za izpodbijano odločitev, ki je bila sprejeta na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kažejo tudi navedbe tožeče stranke v tožbi, iz katerih izhaja, da je zaradi odrejenega hišnega pripora dne 2. 3. 2017 prenehala opravljati delo na podlagi pogodbe o delu in da je na podlagi tega izgubila pravico do periodičnega dohodka. Kadar je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je upravičenec ostal brez rednega periodičnega dohodka, se ta, upoštevaje prvi odstavek 21. člena ZSVarPre, pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upošteva.

7. Ker torej tožena stranka pri ugotavljanju izračuna lastnega dohodka zaradi nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja ni upoštevala določbe prvega odstavka 21. člena ZSVarPre glede periodičnih dohodkov, je bilo zato v obravnavani zadevi materialno pravo nepravilno uporabljeno.

8. Sodišče je na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) moralo tožbi ugoditi in izpodbijani akt odpraviti ter zadevo vrniti toženi stranki v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka navedene pomanjkljivosti ustrezno odpraviti.

9. Ob dejstvu, da je tožeča stranka prosila za brezplačno pravno pomoč za kazensko preiskovalni postopek v zvezi s kaznivim dejanjem, za katerega je zagrožena kazen zapora do 8 let, sodišče opozarja tudi na stališče sodne prakse v zvezi s plačilom brezplačne pravne pomoči za izbranega zagovornika v kazenskem postopku tudi v primeru pravice do obvezne postavitve zagovornika po uradni dolžnosti (sodba VSRS X Ips 251/2015 z dne 25. 11. 2015).