Jedro

Tožnikova mladost in njegovo socialno stanje pri presoji izpolnjevanja objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP nista okoliščini, ki bi (absolutno) utemeljevali upravičenost do brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopke.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (organ za BPP) zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku, ki je v teku pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod opr. št. Kpr 28986/2012. V obrazložitvi kot pravno podlago za svojo odločitev navaja 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), po katerem je pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči potrebno upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oz., da ima prosilec verjetni izgled za uspeh, tako, da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca oz. njegovo družino življenjskega pomena. Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev tudi, če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Organ za BPP je pri presoji upravičenosti prošnje vpogledal v spis opr. št. Kpr 28986/20012 Okrožnega sodišča v Mariboru in ugotovil, da je bila zoper prosilca in A.A. dne 5. 6. 2012 vložena zahteva za preiskavo zaradi poskusa kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 v zvezi s 34. členom KZ-1. Ugotovil je, da sta bila prosilec (kot sopotnik v osebnem vozilu, ki ga je vozil A.A.) in A.A. ustavljena v Šentilju s strani policije, pri čemer je bilo ugotovljeno, da sta prevažala 200 sadik marihuane. Prosilec je policiji tudi povedal, da sta navedene sadike kupila v Grazu v Avstriji, navedel pa je, da ni vedel, da je to nelegalno. Organ za BPP ugotavlja, da je zoper prosilca v teku kazensko preiskovalni postopek, ki se kaznuje z zaporom od 1 do 10 let (prvi odstavek 186. člena KZ-1). V skladu s 3. členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP) vsak, kdor je obdolžen kaznivega dejanja velja za nedolžnega dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno obsodbo. Pravica obdolženca je da se brani s strokovno pomočjo zagovornika, pri čemer je v konkretnem primeru ta pravica fakultativna, kar pomeni, da je zato za postavitev zagovornika prosilcu po določilih ZKP potrebno gledati na interes pravičnosti, na ta pojem pa se opira tudi 24. člen ZBPP. Pri odločanju o postavitvi zagovornika po ZKP je namreč treba gledati na osebnost obdolženca, težo kaznivega dejanja, obravnavanje zapletenih pravnih vprašanj in druge konkretne okoliščine, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel obdolženi strokovno obrambo z zagovornikom. Eno temeljnih načel ZKP je načelo iskanja resnice, po katerem sodišče odločilnih dejstev ne ugotavlja samo na predlog strank, temveč tudi po uradni dolžnosti iskanje resnice kot vodilno načelo kazenskega postopka pa sodišče zavezuje, da v okviru obtožbe po uradni dolžnosti med drugim ugotavlja dejstva, ki so obdolžencu v korist in jih sam zaradi svoje nevednosti ne uveljavlja. V primeru, ko je pravica zagovornika fakultativna, je treba upoštevati interes pravičnosti, kar izhaja tudi iz določb ZBPP, da je prošnja za dodelitev BPP očitno nerazumna, kadar je zahteva prosilca v nasprotju s pravičnostjo. Prosilec v prošnji ni navedel nobenih konkretnih okoliščin, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel zagotovljeno strokovno obrambo z zagovornikom. Prosilec si lahko zagovornika izbere sam, vendar ga mora tudi sam plačati, saj bi v konkretnem primeru dodelitev brezplačne pravne pomoči bila v neskladju s načeli pravičnosti, morale in sorazmernosti ter bi pomenila breme javnih sredstev, ki ga morajo zagotavljati vsi davkoplačevalci. Sodišča in državni organi, ki sodelujejo v kazenskem postopku morajo po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo zakonite odločbe, pri čemer morajo enako pazljivo preizkusiti in ugotoviti tako dejstva, ki prosilca obremenjujejo, kot tudi dejstva, ki so mu v koristi (načelo materialne resnice). Glede na navedeno je zato organ za BPP ugotovil, da bi bila dodelitev brezplačne pravne pomoči v neskladju z namenom, kot ga zasleduje ZBPP, saj ta v 24. členu določa tudi, da se šteje zadeva za očitno nerazumno, če so pričakovanja ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari (tako tudi Upravno sodišče RS v zadevi II 112/2012 in II U 168/2012). Organ za BPP je zato odločil, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

Tožnik s tožbo izpodbija odločitev organa za BPP zaradi kršitve materialnega prava, bistvene kršitve pravil postopka in nepopolno oz. nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Opozarja, da je namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje te pravice ne bi mogla uresničiti. Poleg slabega socialnega in premoženjskega stanja prosilca, ki je v spisih zadeve nedvomno izkazano, pa je bistvena za odločitev v tej zadevi presoja ali si je prosilec sam sposoben zagotoviti ustrezno sodno varstvo in se zagovarjati sam, predvsem glede na težo očitanega mu kaznivega dejanja, zapletenosti zadeve in zahtevnosti novega kazenskega postopka v začetni fazi ter osebnih lastnosti, zlasti izobrazbe, starosti in izkušenj. Prosilec je star komaj 21 let in je brez izobrazbe, brez zaposlitve, ima končano samo osnovno šolo in še nikoli ni bil obravnavan zaradi istovrstnega kaznivega dejanja. Kazenski postopek, ki bo tekel zoper njega, bo zlasti glede na spremenjeno obstoječo zakonodajo že od vsega začetka zelo zahteven, zato ni mogoče govoriti, da bi bila dodelitev pravne pomoči v očitnem nesorazmerju s stanjem stvari in v nasprotju z načelom pravičnosti in morale. Od osumljenca se namreč od vsega začetka pričakuje aktivno sodelovanje in varovanje zakonsko določenih pravic, česar pa si glede na svojo starost in osebne lastnosti ni sposoben zagotoviti. Zaradi poškodbe glave in kasnejše poškodbe v prometni nesreči, ima še danes posledice, ki so še vedno prisotne. Sicer pa je prosilec že po naravi zelo sugestibilen, naiven in nepremišljen, zato je nujno, da ima ustrezno pravno pomoč, saj je tudi do obravnavanega dejanja prišlo prav zaradi teh njegovih lastnosti. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo spremeni tako, da se prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodi oz. podrejeno, da se odločba odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi 24. člena ZBPP pravilno odločila, ko je prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s kazensko preiskovalnim postopkom opr. št. Kpr 28986/2012 zavrnila. V določbah 24. člena ZBPP so predpisani objektivni pogoji, pod katerimi se brezplačna pravna pomoč lahko odobri. Kot objektivni pogoj se upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem pa, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh oz., da ni očitno nerazumna (prva alinea prvega odstavka 24. člena ZBPP). Kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna oz. nima verjetnega izgleda za uspeh je določeno v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna tudi, kadar je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ali je zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale, tako, da ni razumno začeti postopka oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati.

V obravnavanem primeru je sporna odločitev glede dodelitve brezplačne pravne pomoči v zgoraj navedeni kazensko preiskovalni zadevi. Po presoji sodišča se je tožena stranka pri izpolnjevanju pogojev, določenih za odobritev brezplačne pravne pomoči, pravilno oprla na določbe 24. člena ZBPP glede izpolnjevanja pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči glede razumnosti zadeve oz. verjetnega izgleda za uspeh in ob upoštevanju interesa pravičnosti. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je o tem podala jasno in natančno obrazloženo utemeljitev. Sodišče se strinja z razlogi kot jih je navedla tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe in se v izogib ponavljanju nanje tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1). Tožbeni ugovori na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati. Tožnikova mladost in socialno stanje pri presoji izpolnjevanja objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP namreč niso okoliščine, ki bi (absolutno) utemeljevale upravičenost do brezplačne pravne pomoči. Razen tega tudi načelo iskanja resnice, uzakonjeno v ZKP, sodišče zavezuje, da v okviru obtožbe po uradni dolžnosti ugotavlja tudi dejstva, ki so obdolžencu v korist in jih sam zaradi svoje nevednosti ne uveljavlja.

Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Tožnik je v tožbi predlagal tudi, da se ga oprosti plačila sodnih taks. Sodišče o tem predlogu ni odločalo, ker glede na določbo 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) taksna obveznost v postopku odločanja o brezplačni pravni pomoči ne nastane.