Jedro

Ker je sodišče ugotovilo zakonitost spornih sklepov o prenehanju delovnega razmerja zaradi tožnikove neupravičene odsotnosti z dela pet delovnih dni ne da bi se opredelilo do vseh dejstev, na podlagi katerih bi bil mogoč zaključek, da je bila tožničina odsotnost neupravičena oz. ali je sploh šlo za odsotnost, sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in se ne da preizkusiti.

Izrek

Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku tožeče stranke in razveljavilo sklepa tožene stranke z dne 5.2.1999 in 19.4.1999, o prenehanju delovnega razmerja tožnice s 1.2.1999 zaradi neupravičene odsotnosti z dela zaporedoma pet delovnih dni. Hkrati je tožnici priznalo pravice iz delovnega razmerja pri toženi stranki od 1.2.1999 dalje in toženi stranki naložilo, da tožnico pozove nazaj na delo. Takšno odločitev je sprejelo kljub ugotovitvi, da je tožnica podpisala pogodbo o zaposlitvi s Skladom Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti.

Na pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožničin zahtevek kot neutemeljen zavrnilo. Ugotovilo je, da je tožnica v istih prostorih s 1.2.1999 začela opravljati delo za drugega delodajalca in zato ji je tožena stranka na podlagi 6. točke 1. odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR (1990) - Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) zakonito izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga revizijo tožeča stranka zaradi kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, prečiščeno besedilo - Ur. l. RS, št. 12/2003) in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da obstaja nasprotje med zaključkom sodišča, da je tožnica po 1.2.1999 neupravičeno izostala z dela na eni strani in v bistvu nespornimi dejstvi, da je tožnica 1.2.1999 zjutraj prišla na delo kot običajno, se vpisala v isto knjigo prisotnih, sedela za isto mizo in opravljala ista dela in to po navodilih iste nadrejene osebe, kot vedno dotlej. Ta dejstva so potrdile tudi zaslišane priče. Tožena stranka pa tudi sicer ni dokazala zakonskih razlogov za prenehanje delovnega razmerja tožnice.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. Predlaga zavrnitev revizije in navaja, da je povsem jasno, da je tožnica od 1.2.1999 zaposlena pri drugem delodajalcu.

Revizija je utemeljena.

V skladu s 371. členom ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi šteje za zakonita sporna sklepa tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožnice, zaradi neupravičene odsotnosti z dela pet delovnih dni, hkrati pa se ne opredeli oziroma ne navede vseh dejstev, na podlagi katerih bi bil mogoč zaključek, da je bila tožničina odsotnost (če je sploh šlo za odsotnost) neupravičena. Samo dejstvo, da naj bi tožnica od 1.2.1999 dalje delala za drugega delodajalca, še ne opravičuje zaključka, da je bila pri toženi stranki neupravičeno odsotna. Dejstvo neupravičene odsotnosti bi bilo v tem primeru odvisno od jasno izraženih navodil in zahtev tožene stranke. Do tega, kakšno je bilo stališče tožene stranke do dela tožnice pri njej od 1.2.1999 dalje se sodišče ni opredelilo. Prav tako ni jasno, kje je bila tožnica od 1.2.1999 dalje sploh zaposlena in kakšno je bilo stališče tožene stranke do te zaposlitve.

Glede na povedano izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in se zato ne da preizkusiti. To pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na kar revizija utemeljeno opozarja. Zato je bilo potrebno v skladu s 1. odstavkom 379. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Ob ponovnem odločanju o pritožbi tožene stranke bo moralo sodišče upoštevati, da v sporu o dokončni odločitvi delodajalca v skladu s 23. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur. l. RS, št. 19/94 in 20/98) sodišče ni vezano na zahtevek, temveč lahko, oziroma zaradi ustrezne rešitve spora mora odločati v okviru določb 24. člena ZDSS. Pri tem je sodišče dolžno tudi v okviru materialnega procesnega vodstva (285. člen ZPP) poskrbeti, da se navedejo vsa odločilna dejstva oziroma, da se ugotovi dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembni za takšno odločbo sodišča. V skladu z določbami 3. odstavka 165. člena ZPP je sodišče odločitev o revizijskih stroških pridržalo za končno odločbo.