Jedro

Ali je izjava o dovolitvi vpisa v zemljiško knjigo brezpogojna, ni odvisno od tega, ali izjava vsebuje izraz „brezpogojno“, temveč ali je zemljiškoknjižni vpis pravice odvisen od kakšnega konkretnega pogoja, ki ga določi tisti, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha oziroma ga dogovorita pogodbeni stranki.

V pogodbi in posledično zemljiškoknjižnem predlogu je predmetna nepremičnina označena z 273 namesto pravilno z 273.E, kot je označena v zemljiški knjigi. Ker torej predmetna nepremičnina v pogodbi, ki je bila podlaga za vloženi zemljiškoknjižni predlog, ni označena z istim identifikacijskim znakom, kot je zapisana v zemljiški knjigi, je izpodbijani sklep, s katerim je bilo ugovoru zoper sklep o dovolitvi vpisa lastninske pravice ugodeno, pravilen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o zavrnitvi vpisa.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru družbe I., d.o.o., T. in sklep prvostopnega sodišča, opr. štev. Dn 2399/2009, z dne 16.2.2009 spremenilo tako, da se na podlagi kupoprodajne pogodbe med I., d.o.o., B. T. in H. D., z dne 29.12.2004 pri nepremičnini z ident. 1737-898-273, vpisani v podvl. 2330/254, k.o. T., ne dovoli vknjižba lastninske pravice za osebo D. H.. Hkrati je dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o vpisu in vpis zaznambe zavrnitve vpisa.

Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo predlagatelj. Predlaga, da se pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijani sklep in potrdi sklep višjega pravosodnega sodelavca. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb ZZK-1 in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Poudarja, da že iz I. točke 1. alinee kupoprodajne pogodbe z dne 29.12.2004 jasno izhaja, da je predmet te pogodbe poslovni prostor L 6 z identifikacijsko številko 273, v pritličju, objektu F1/M., stoječem na zemljišču s parc. štev. 2807/1 k.o. T, identifikacijska številka stavbe 939, v izmeri 53,95 m2. V konkretnem primeru je nepremičnina enolično identificirana v prvi alinei I. točke kupoprodajne pogodbe z dne 29.12.2004 in sicer z identifikacijsko številko, s katero je vpisana v zemljiško knjigo, kot tudi opisno (z navedbo, da se nepremičnina nahaja v pritličju, z navedbo objekta, parc. štev. in katastrske občine, identifikacijske številke stavbe, izmere). Iz VII. točke kupoprodajne pogodbe z dne 29.12.2004 jasno izhaja, da prodajalec izrecno dovoljuje, da kupec na svoje ime vknjiži v zemljiško knjigo lastninsko pravico na nepremičnini iz prve točke te pogodbe. Takšna vsebina zemljiškoknjižnega dovolila popolnoma ustreza določbi 23. člena SPZ. Izjava prodajalca je izrecna in nepogojna, saj je že iz same VIII. točke kupoprodajne pogodbe z dne 29.12.2004 jasno razvidno, da v tej točki ni naveden noben pogoj in da prodajalec izrecno dovoljuje, da kupec na svoje ime vknjiži lastninsko pravico na nepremičnini iz prve točke te pogodbe. I d.o.o. pa je že sklenil z družbo M. prodajno pogodbo z dne 14.6.2009 in kupec je že podal zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo predznambe lastninske pravice. Predznamba ni utemeljena, saj je dejanski in zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine predlagatelj.

Lastnik nepremičnine I., d.o.o. je odgovoril na pritožbo in predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje sicer nima prav, ko ugotavlja, da naj bi bila intabulacijska klavzula pogojna. Ali je izjava o dovolitvi vpisa v zemljiško knjigo brezpogojna, ni odvisno od tega, ali izjava vsebuje izraz „brezpogojno“, temveč ali je zemljiškoknjižni vpis pravice odvisen od kakšnega konkretnega pogoja, ki ga določi tisti, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha oziroma ga dogovorita pogodbeni stranki. V predmetni kupoprodajni pogodbi z dne 29.12.2004 (v nadaljevanju: pogodba) pa takšnega pogoja ni zaslediti. Zato je sporno zemljiškoknjižno dovolilo v skladu z določbo 23. člena SPZ, katerega je torej sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo.

Kot pa je pravilno ugotovljeno v izpodbijanem sklepu, je v pogodbi in posledično zemljiškoknjižnem predlogu predmetna nepremičnina označena z 273 namesto pravilno z 273.E, kot je označena v zemljiški knjigi. V skladu z določbo 31. člena ZZK-1 mora biti nepremičnina v listini, ki je podlaga za vpis, označena z identifikacijskim znakom, s katerim je nepremičnina vpisana v zemljiški knjigi. Ob presoji utemeljenosti zahtevka za vpis mora zemljiškoknjižno sodišče upoštevati tudi stanje zemljiške knjige ob vpisu v smislu določbe 147. člena ZZK-1. Ker torej predmetna nepremičnina v pogodbi, ki je bila podlaga za vloženi zemljiškoknjižni predlog, ni označena z istim identifikacijskim znakom, kot je zapisana v zemljiški knjigi in se zato stanji glede označbe parcele v pogodbi in v zemljiški knjigi ne ujemata, je izpodbijani sklep, s katerim je bilo ugovoru zoper sklep o dovolitvi vpisa lastninske pravice ugodeno, pravilen. Pri tem pa pritožbeno sodišče še ugotavlja, da se tudi sicer druge oznake nepremičnine v pogodbi oz. zemljiški knjigi medsebojno povsem ne ujemajo. Tako je v pogodbi označeno, da gre za poslovni prostor L6 v pritličju, dočim je v zemljiški knjigi pod A 1 označeno, da gre za lokal v etaži 5. Sklicevanje pritožnika na prodajno pogodbo z dne 14.6.2009, sklenjeno med I., d.o.o. in družbo M., d.o.o. ter v zvezi s to pogodbo predlagano zaznambo lastninske pravice v korist novega kupca, pa je v tem zemljiškoknjižnem postopku neupoštevno, saj gre za okoliščino, ki je za presojo pravilnosti vpisa na podlagi predmetne pogodbe pravno irelevantna.

Pritožba torej ni utemeljena ter jo je potrebno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep. (353. člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 37. členom ZNP).