Jedro

Dolžnost priključitve na kanalizacijo, določena v prvem odstavku 13. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Cerknica, je splošna obveznost za vse lastnike objektov na območju, kjer je zgrajena in kjer je priključitev nanjo tehnično izvedljiva.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo tožnikoma naložil, da sta do 1. 5. 2022 skladno z Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalnih, odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Cerknica (v nadaljevanju: Odlok) dolžna izvesti priključitev objekta, stanovanjske stavbe št. ... k. o. ..., na naslovu A., ki stoji na nepremičnini parc. št. ... k. o. ..., na javno kanalizacijo ter o izvedenem v roku petih dni pisno obvestiti inšpekcijski organ (1. točka izreka). Odločil je še, da bo v primeru, da zavezanca naložene obveznosti ne bosta izvršila v odrejenem roku, za odpravo nepravilnosti kot prisilno sredstvo uporabljena denarna kazen (2. točka izreka). Ugotovil je, da pritožba zoper o odločbo ne zadrži njene izvršitve (3. točka izreka) in da z izdajo te odločbe niso nastali stroški (4. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da ukrep temelji na ugotovitvi, da objekt na naslovu A. ni priključen na javno kanalizacijo. Ugovor tožnikov, da jima je javno podjetje priklop na javno kanalizacijo zavrnilo, zaradi česar sta se leta 2011 odločila za vgradnjo male komunalne čistilne naprave, zavrača, ker je bil priklop na novozgrajeno javno kanalizacijsko omrežje možen šele od 18. 8. 2014 dalje. Tožnika sta bila s pozivom upravljavca seznanjena z obveznostjo priklopa in k njemu večkrat pozvana, nazadnje dne 9. 7. 2020. Glede na to je organ na podlagi 1. točke prvega odstavka Zakona o inšpekcijskem nadzoru v zvezi s 13. členom Odloka izrekel ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.

3.Drugostopenjski organ je pritožbo tožnikov zavrnil. V zvezi z njunimi navedbami, da priklop na javno kanalizacijo ni nujen in da zaradi priključitve okolje ne bo nič čistejše, ker sta sama zgradila malo čistilno napravo, pojasnjuje, da Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Cerknica (v nadaljevanju Odlok) jasno določa, da je tam, kjer je javna kanalizacija že zgrajena, priključitev nanjo v roku 6. mesecev od uveljavitve Odloka, obvezna za vse lastnike objektov pod pogojem, da je tehnično izvedljiva in da odpadne vode na iztoku izpolnjujejo pogoje iz soglasja. V konkretnem primeru še ni zgrajen kanalizacijski hišni priključek. Zato so nastopile vse pravno relevantne okoliščine, na podlagi katerih je prvostopenjski organ izdal izpodbijano odločbo. Navaja, da sicer razume pomisleke tožnikov, vendar niti prvo niti drugostopenjski organ nista imela druge možnosti, kot da odločita tako, kot je navedeno v izpodbijani odločbi, saj sta vezana na določila Odloka, ki ne predvideva izjem od priključitve.

4.Tožnika se z odločitvijo ne strinjata. V tožbi navajata, da ne drži ugotovitev toženke, da je bil priklop možen šele po 18. 8. 2014, saj je bil mogoč že leta 2011, ko se je gradilo novo naselje na koncu A. in je bila kanalizacija v tem delu ... že zgrajena. Višina iztočnega mesta objekta, last tožnikov, je omogočala direkten priklop, brez dodatnih prečrpavanj na iztočno mesto na parceli št. 993/335, ki je bilo na javno kanalizacijo priklopljeno pred letom 2011. Vendar je upravljavec priklop pogojeval s tem, da se preko parcele tožnikov spelje kanalizacija še za dve hiši. Tudi takrat obstoječa čistilna naprava je imela dovolj kapacitete za dodatne priklope. Upravljavec javne kanalizacije Občine Cerknica je tedaj odločil, da se tožnikov ne priklopi na kanalizacijo. Tožnika sta po tej zavrnitvi zgradila malo čistilno napravo tudi iz razloga, ker v planu Občine Cerknica za ... ni bila predvidena dodatna izgradnja javne kanalizacije.

5.Navajata, da je toženka napačno uporabila materialne predpise. Glede na to, da imata malo čistilno napravo, ki ima ustrezne certifikate, izpolnjujeta vse zahteve Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (v nadaljevanju Uredba). Iz namena in cilja Zakona o varstvu okolja ne izhaja, da odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpaden vode ne more biti zagotovljeno z malo čistilno napravo, kadar se javno kanalizacijsko omrežje zgradi naknadno in da bi jih bilo treba v takem primeru ukiniti. Zakon nalaga občinskim gospodarskim javnim službam le to, da zagotovijo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode. Enak je tudi namen Odloka. Res je sicer, da Odlok določa, da je treba izvesti priključitev objektov na javno kanalizacijo v roku šestih mesecev po njegovi uveljavitvi, toda namen zakonodaje in evropskih predpisov s področja varovanja okolja ni pobiranje omrežnin in stroškov priključitve na javno kanalizacijo, temveč čiščenje odpadne vode in s tem dvig ravni zaščite okolja, kar sta tožnika zagotovila že leta 2011. Predlagata, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo oz. jo spremeni tako, da tožnikoma odredi priključitev na javno kanalizacijo takoj, ko bo mala čistilna naprava na njunem zemljišču prenehala delovati, oz. podrejeno, da jo spremeni tako, da tožnikoma odredi priključitev objekta na javno kanalizacijo pod pogojem, da stroške odstranitve male čistilne naprave in priklopa na javno kanalizacijo nosi Občina Cerknica. Predlagata še, da sodišče toženki naloži povračilo stroškov postopka.

6.Toženka na tožbo ni odgovorila. Na naroku za glavno obravnavo je navedla, da smotrnost priklopa in višina stroškov nista relevantna za ta postopek. Bistveno je, da je kanalizacija zgrajena, da je priklop možen, kar sta smiselno potrdila tudi tožnika, in da je rok za priključitev, določen v Odloku, iztekel. Predlagala je, da sodišče tožbo zavrne.

7.Tožnika v vlogi z dne 24. 3. 2022 še opozarjata, da je v 82. členu Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Cerknica (v nadaljevanju OPN) določeno, da se morajo po izgradnji javnega kanalizacijskega omrežja vsi objekti, iz katerih se odpadne in tehnološke vode odvajajo v greznice, in ki na javno kanalizacijsko omrežje še niso priključeni in je njihova priključitev možna, priključiti v roku 6. mesecev. OPN torej omenja le objekte, iz katerih se odpadne vodijo v greznice, odpadne vode iz objekta, last tožnikov, pa se odvajajo v malo čistilno napravo.

8.V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo listine v upravnem in sodnem spisu. Dokazovanje z zaslišanjem tožnika, vpogledom v dopis iz leta 2014, vpogledom v dokumentacijo Občine Cerknica glede priklopa novih hiš št. 48, 49, 50 z A. na javno kanalizacijo, in v izrez iz zemljiškokatastrskega načrta je zavrnilo, ker ti dokazi v upravnem postopku niso bili predlagani, tožnika pa nista utemeljila, da nista imela možnosti predlagati izvedbe teh dokazov v upravnem postopku (tretji odstavek 20. in 52. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Na naroku sta namreč pojasnila, da dokazov nista predlagala, ker je toženki vse to poznano. Poleg tega tožnika s temi dokazi dokazujeta, da je že leta 2011 obstajala možnost priklopa na drug javni kanalizacijski vod, kar v tej zadevi ni pravno relevantno.

9.Tožba ni utemeljena.

10.Skladno s prvim odstavkom 13. člena Odloka je na območju Občine Cerknica priključitev na javno kanalizacijo obvezna na območjih, kjer je ta zgrajena, in sicer pod pogojem, da je tehnično izvedljiva in da odpadne vode na iztoku izpolnjujejo pogoje iz soglasja, ki ga izda Občina Cerknica za vsak poseg v prostor na območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija oz. se izgradnja načrtuje (prvi odstavek 5. člena Odloka). Za nadzor nad izvajanjem tega odloka so po 33. in 34. členu Odloka pristojni občinski inšpektorji.

11.Med strankama je sporno, ali obstaja obveznost priključitve, saj naj bi upravljavec že leta 2011 tožnikoma zavrnil priklop na javno kanalizacijo, ker je bil ta zavrnjen, pa sta vgradila malo komunalno čistilno napravo. Smiselno tožnika uveljavljata, da jima zato organ priklopa z izpodbijano odločbo ni upravičen naložiti dokler ta naprava deluje oziroma, da mora stroške priklopa plačati toženka.

12.Sodišče ugotavlja, da je organ prve stopnje v zvezi s temi navedbami opravil poizvedbe pri upravljalcu javne kanalizacije in ugotovil, da je bil priklop na novozgrajeno kanalizacijo mogoč šele od 18. 8. 2014 dalje. Ne glede na to pa po prepričanju sodišča niti okoliščina, da bi bil priklop na javni komunalni vod res možen že leta 2011, ne bi ovirala, da toženka tožnikoma vzpostavitev zakonitega stanja nalaga z izpodbijano odločbo. Izjema bi veljala le, če bi obstajala pravnomočna odločba o zavrnitvi zahteve za priklop na omrežje in se okoliščine po zavrnitvi ne bi spremenile. Taka odločba pa, kot sta na naroku pojasnila tožnika, ne obstaja, saj naj bi jima bil priklop zavrnjen ustno. Poleg tega ni sporno, da bi šlo tudi za spremenjene okoliščine, saj je sporen priklop na drug javni kanalizacijski vod. Posledično sodišče kot neutemeljene oz. nerelevantne za odločitev zavrača navedbe tožnikov, da je bil leta 2011 zavrnjen priklop njunega objekta na kanalizacijsko omrežje.

13.Tožnika nadalje uveljavljata, da je toženka zmotno uporabila materialno pravo, ko ni upoštevala, da tožnika s svojo malo čistilno napravo varstvo okolja zagotavljata že od leta 2011, saj ta izpolnjuje vse standarde po predpisih. Menita tudi, da iz nobenega predpisa ne izhaja, da bi bilo treba po zgraditvi kanalizacijskega omrežja ukiniti obstoječe male komunalne čistilne naprave.

14.Po presoji sodišča je stališče tožnikov zmotno. Dolžnost priključitve na kanalizacijo, določena v prvem odstavku 13. člena Odloka, je splošna obveznost za vse lastnike objektov na območju, kjer je zgrajena in kjer je priključitev nanjo tehnično izvedljiva (kar v tem primeru ni sporno). Enako izhaja iz prvega odstavka 19. člena Uredbe. Ob tem je treba dodati, da se tožnika v tožbi ne sklicujeta na nobenega izmed razlogov iz tretjega odstavka 19. člena Uredbe, zaradi katerih priključitev objekta na javno kanalizacijo ne bi bila obvezna, temveč navajata zgolj, da ima njuna mala čistilna naprava vse certifikate za obratovanje. Drži sicer, da se lahko na podlagi 1. točke četrtega odstavka 19. člena Uredbe za posamezen objekt v aglomeraciji zagotovi opremljanje s komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, vendar le, če: - bi priključitev teh objektov na javno kanalizacijsko omrežje te aglomeracije povzročilo več kot trikrat večje stroške glede na stroške opremljanja z malo komunalno čistilno napravo za to skupino objektov, - je taka mala komunalna čistilna naprava del javne kanalizacije in jo upravlja izvajalec javne službe in - je v tej mali komunalni čistilni napravi zagotovljeno čiščenje v skladu s petim odstavkom 10. člena te uredbe in dodatna obdelava v skladu z 11. členom te uredbe.

Nadalje se lahko zagotovi opremljanje z (malo) komunalno čistilno napravo ali greznico v primeru, če je obremenjevanje okolja zaradi nastajanja komunalne odpadne vode v tem objektu oziroma tej skupini objektov manjše od 50 PE in so izpolnjeni pogoji, da bi dolžina kanalizacijskega priključka presegala dolžino 100 m ali gradnja kanalizacijskega priključka tehnično ni izvedljiva ali bi gradnja kanalizacijskega priključka povzročala nesorazmerne stroške glede na koristi za okolje (četrti odstavek 19. člena).

16.Tožnika v postopku izdaje izpodbijanega akta in niti v tožbi nista uveljavljala obstoja nobene od teh okoliščin. Na naroku sta sicer povedala, da je jašek kanalizacije narejen tako, da bi bilo treba narediti 4 metre globok prehodni jašek, s čimer pa ni mogoče šteti, da zatrjujeta katero od okoliščin iz 1. točke četrtega odstavka 19. člena Uredbe. Četudi bi jo, pa mora sodišče upoštevati, da tožnik okvir sodne presoje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi (drugi odstavek 2. člena ZUS-1), to je obseg želenega sodnega varstva in s tem tožbeni predlog, postavi s tožbenimi navedbami. Tožbeni predlog pa ni tožbeni zahtevek v smislu prvega odstavka 180. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), o katerem odloča Upravno sodišče samo v sporu polne jurisdikcije oziroma pri odločanju o adhezijskem zahtevku. To pomeni, da tožbenega predloga ne opredeljuje le formalni predlog, kateri upravni akt oziroma njegov del naj se odpravi, temveč ga opredeljujejo tudi tožbene navedbe o tem, kateri vsebinski del izpodbijanega akta je sporen, torej o čem naj sodišče presoja. Navedeno pomeni, da tožnik s tožbenimi navedbami o spornih dejanskih in pravnih vprašanjih na eni strani in s formalnim predlogom za odločitev na drugi strani določi obseg sodne kontrole konkretnega upravnega akta.

17.Tožbo je treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek (prvi odstavek 28. člena ZUS-1).

18.Tožbo, v kateri mora tožnik med drugim navesti tudi, zakaj toži, ter predlagati, kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost, mora torej tožnik vložiti v navedenem prekluzivnem roku, ki ni podaljšljiv. Po preteku tega roka tega, kar s tožbo zahteva (tožbeni predlog), ne more več spreminjati oziroma širiti na način, da zahteva nekaj več od tistega, kar je v tožbi že zahteval, ali da poseže v dele upravne odločbe, ki so že postali pravnomočni, ker s tožbo niso bili izpodbijani. Uveljavljanje novega tožbenega razloga po poteku navedenega zakonsko določenega roka ni dopustno. Pri navajanju novega tožbenega razloga namreč ne gre za odpravljanje pomanjkljivosti sicer pravočasno vložene tožbe ali dopolnjevanje procesnega gradiva po pozivu sodišča, kar je po 31. in 45. členu ZUS-1 sicer dopustno, temveč gre za novo navedbo o tem, kateri vsebinski del izpodbijanega akta je sporen, torej o čem naj sodišče presoja. Nov tožbeni razlog tako širi s tožbo uveljavljan vsebinski obseg izpodbijanja upravnega akta, zaradi česar gre (v vsebinskem smislu) za novo tožbo, ki je, kot rečeno, po preteku 30 dni od vročitve izpodbijanega akta ni več mogoče vložiti, za presojo pravočasnosti novega tožbenega razloga pa tudi ne more biti relevantno, ali je imel tožnik za zamudo morebitne upravičene razloge.

19.Po povedanem sodišče ugotavlja, da je organ ravnal pravilno, ko se je oprl na prvi odstavek 13. člena Odloka in tožnikoma odredil priključitev na kanalizacijo.

20.Po prepričanju sodišča namreč niti z namensko razlago določb Uredbe, Odloka in Zakona o varstvu okolja, na kar se sklicujeta tožnika, ni mogoče zaobiti v Odloku in Uredbi določene splošne obveznosti za vse uporabnike, da se priključijo na javno kanalizacijsko omrežje. Poleg tega je treba upoštevati, da javno kanalizacijsko omrežje v načelu omogoča boljši nadzor nad ravnanjem z odpadnimi komunalnimi vodami in da se s takšnim omrežjem obvladuje večje količine odpadnih voda iz različnih virov, kar omogoča njihovo učinkovitejšo obdelavo, kot če bi bil vsak posamezen objekt priključen na (malo) čistilno napravo. Tako ni mogoče enoznačno in vnaprej trditi, da je namen varstva okolja mogoče v enaki meri doseči tako s priklopom na javno kanalizacijsko omrežje kot z uporabo malih čistilnih naprav.

21.Neutemeljeno je tudi sklicevanje tožnikov na določbo petega odstavka 82. člena OPN. Čeprav drži, da ta določba obveznost priključitve na javno kanalizacijsko omrežje predvideva za objekte, iz katerih se odpadne vode in tehnološke vode vodijo v greznice in ki na javno kanalizacijsko omrežje še niso priključeni in je njihova priključitev možna, je splošna obveznost priključitve za vse objekte, torej tudi za objekt tožnikov, določena v 13. členu Odloka in prvem odstavku 19. člena Uredbe. Do podobne ugotovitve je mogoče priti na podlagi četrtega odstavka 82. člena OPN, ki določa, da je treba komunalne odpadne vode čistiti v mali komunalni čistilni napravi ali zbirati v nepretočni greznici v primeru, da z veljavnimi predpisi na območju ni potrebna izgradnja javnega kanalizacijskega omrežja ali da priključevanje na javno kanalizacijo ni možno iz tehničnih razlogov. V konkretnem primeru ne gre za nobeno od teh okoliščin, kajti kanalizacija je na območju naselja tožnikov zgrajena že vsaj od leta 2014, priključitev nanjo pa je tudi tehnično izvedljiva oziroma ni izkazano, da temu ne bi bilo tako.

22.Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

23.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške, če sodišče tožbo zavrne.

Zveza:

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Odlok odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Cerknica (2005) - člen 13, 13/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.