13. 7. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž. pri Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 29. junija 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 120/2002 z dne 11. 12. 2002 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 2321/2000 z dne 18. 9. 2001 in s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. II P 103/2000 z dne 4. 7. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Ustavni pritožnik ni uspel z odškodninskim zahtevkom.

Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da v ravnanju tožencev v pravdi ni protipravnosti. Pritožba in revizija sta bili zavrnjeni.

2.Pritožnik trdi, da sta mu s takimi sodbami kršeni pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravica do povračila škode (26. člen Ustave).

3.Po njegovem mnenju je ta kršitev v sami presoji sodišč vseh treh stopenj, ki da bi morala biti drugačna in ugodna zanj.

Drugih utemeljitev zatrjevanih kršitev obeh človekovih pravic ustavna pritožba ne vsebuje.

Tako utemeljevanje kaže na zmotno razumevanje pravne narave ustavne pritožbe. Ta namreč ni še ena, četrta priložnost za presojo, ali so - v pritožnikovem primeru - toženci v pravdi ravnali protipravno in ali so sodišča na podlagi prav ugotovljenega dejanskega stanja prav uporabila materialno (in procesno) pravo. Sam izid pravde bi lahko pomenil kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) le, če bi bila sodna odločitev samovoljna ali če bi v njej sodišča v pritožnikovo škodo uporabljala pravo drugače kot v drugih enakih primerih. Tega pritožnik ne zatrjuje. Nezadovoljstvo z izidom pravde ne more utemeljiti zatrjevanih kršitev človekovih pravic.

5.Za kršitev 26. člena Ustave bi lahko šlo, če bi sodišče izpodbijano odločitev oprlo na pravno stališče, ki bi bilo z vidika pravice do povračila škode nesprejemljivo. Za kaj takega v obravnavanem primeru očitno ne gre.

6.Postopek preizkusa ustavne pritožbe je pokazal, da v njej zatrjevanih kršitev človekovih pravic očitno ni, zato pritožbe ni bilo mogoče sprejeti.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senatamag. Marija Krisper Kramberger