Jedro

Že predlagateljeve trditve ne izpolnjujejo zakonsko zahtevanega pogoja za izdajo začasne odredbe – verjetne izkazanosti, da so otroci zaradi odsotnosti stikov s predlagateljem ogroženi. Predlagatelj je v vsebinsko kratkem predlogu le posplošeno navedel, da daljše časovno obdobje brez stikov pomeni krhanje in slabitev odnosa, ki so ga vzpostavili, kar je za otroke izjemno ogrožujoče. Ogroženosti otrok pa ni podrobneje pojasnil.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Predlagatelj je brat drugega nasprotnega udeleženca ter stric mld. A. A., B. B. in C. C. Nasprotna udeleženca sta njihova starša. Med staršema obstaja visoko konflikten odnos. Sta v razveznem postopku, sodišče pa z različnimi sklepi ureja njune stike z otroki. O razmerjih med starši in otroki – poleg predmetnega – potekajo postopki II N 237/2022, III N 454/2022 in III N 486/2022. Najstarejša A. A. je nameščena v stanovanjsko skupino X in ima s staršema stike pod nadzorom. B. B. se je iz kriznega centra vrnil k materi, pri njej pa je tudi najmlajša C. C. Otroka imata stike z očetom enkrat tedensko pod nadzorom CSD.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe z dne 9. 11. 2022. Z njo je predlagatelj zahteval takojšnjo vzpostavitev stikov vsaj enkrat tedensko z vsemi tremi nečaki. Sodišče je odločitev gradilo na ugotovitvi, da za izdajo začasne odredbe ni podan pogoj ogroženosti iz 161. člena Družinskega zakonika (DZ). Otroci niti s stopnjo verjetnosti niso ogroženi na način, da bi jih bilo treba zaščititi s takojšnjo vzpostavitvijo stikov. Zato začasna odredba, ki je izreden ukrep za ureditev izjemnih položajev, v katerih so otroci tako ogroženi, da ni mogoče čakati na pravnomočno odločitev sodišča v rednem postopku, ni utemeljena.

3. Predlagatelj odločitve sodišča prve stopnje ne sprejema in zoper sklep vlaga pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno presojo oziroma, da določi stike na način, ki bodo v največjo korist mld. otrok.

V pritožbi opozarja na pozitiven, povezovalen in topel odnos, ki ga je gojil z nečaki. Predlagal je ohlapno časovnico stikov. Nima namena posegati v starševska upravičenja. Otrok ni odtujeval in se v družinsko problematiko ni vpletal. Vpleten je postal, ker je prva nasprotna udeleženka odtujila njegov denar. Graja mnenje CSD, da ima prednost pred vzpostavitvijo stikov s stricem stabilizacija otrok in njihov odnos s starši. To stališče je nasprotno pravnemu standardu, ki izvira iz 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Ta poudarja ohranjanje tesnih osebnih vezi s preostalimi družinskimi člani v okoliščinah, ko so vezi med staršem in otrokom prekinjene ali močno omejene, in pri tem opozarja na primere iz sodne prakse. V času vložitve predloga je imel drugi nasprotni udeleženec prepoved stikov, v trenutku odločanja sodišča pa stike pod nadzorom. O tem se niti CSD niti sodišče nista opredelila. V izpodbijanem sklepu je izostala utemeljitev razlogov, ki ob strogi omejitvi odnosa med očetom in otroki dopušča nadaljnjo prekinitev osebnih odnosov z drugimi družinskimi člani, ki so bili zdaj šteti kot nevpleteni. Odnos med njimi je že približno eno leto prekinjen. Sodišče in CSD ne delujeta v smeri ohranjanja družinskih odnosov, ampak ukrepe uporabljata kot sredstvo prisile oz. uklonitve. V obravnavanem primeru gre za očitno prekoračitev pristojnosti in strokovnih kompetenc ter s tem za kršitev 8. člena EKČP – pravice do ohranjanja družinskih odnosov. Ta varuje tudi osebne odnose drugih ožjih družinskih članov in ne le odnose med starši in otroki. Gre za samostojno pravico, ki ni vezana na pravice staršev. Dolgotrajna časovna komponenta sama po sebi pomeni tveganje za zlom odnosa.

4. Prva nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Začasna odredba v družinskih postopkih se izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Otrok je ogrožen, če utrpi, ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju; škoda obsega škodo na telesnem in duševnem zdravju, na razvoju otroka in otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ).

7. Prvo sodišče je odločitev o (ne)utemeljenosti predloga sprejelo na podlagi celotnega procesnega gradiva. Posebno težo je dalo poročilu in mnenju CSD z dne 16. 1. 2023. Sledilo je temeljnemu vodilu, da je treba izjeme vselej razlagati ozko. Že predlagateljeve trditve ne izpolnjujejo zakonsko zahtevanega pogoja za izdajo začasne odredbe – verjetne izkazanosti, da so otroci zaradi odsotnosti stikov s predlagateljem ogroženi. Predlagatelj je v vsebinsko kratkem predlogu le posplošeno navedel, da daljše časovno obdobje brez stikov pomeni krhanje in slabitev odnosa, ki so ga vzpostavili, kar je za otroke izjemno ogrožujoče. Ogroženosti otrok pa ni podrobneje pojasnil. 8. Sodišče ne dvomi, da so za otroke pomembni tudi stiki s sorodniki. Med predlagateljem in otroki je bil vzpostavljen pristen odnos. Otroci so na predlagatelja in njegovo družino navezani. Zato so stiki glede na ugotovitve, izhajajoče iz izpodbijanega sklepa, za otroke načeloma koristni. Vendar pa koristnost stikov še ne zadostuje za izdajo predlagane začasne odredbe. Ta se, kot je bilo že zgoraj poudarjeno, izda le v izjemnih primerih, ko je treba brez odlašanja zaradi ogroženosti otrok takoj urediti situacijo. V obravnavanem primeru pa takšen pogoj – glede na vse okoliščine, ki jih je sodišče nanizalo v izpodbijanem sklepu – ni izpolnjen.

9. Odnosi med staršema so visoko konfliktni, prav tako tudi odnos med materjo in predlagateljem. Predlagatelj jo sumi odtujitve družinskih prihrankov in zlatnine, zato jo je kazensko ovadil. Z njo ne želi imeti nobenih stikov; do nje ima zaničljiv in slabšalen odnos, kar je moč – kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje – razbrati iz njegovega pisma njeni materi. Vsa ta čutenja, s katerimi so prežeti odnosi, pa so dejavnik tveganja pri ponovni vzpostavitvi stikov otrok s predlagateljem. Nepredelana čutenja in visoko konfliktni odnosi med udeleženci, pri čemer se oče in stric v dejanjih podpirata ter delujeta usklajeno, v tej fazi predstavljajo ogrožujoč dejavnik in ne govorijo v prid izdaji predlagane začasne odredbe.

10. Ob podanih okoliščinah – ko ogroženost otrok, ki bi jo lahko preprečila začasna ureditev stikov s stricem, niti ni konkretizirano zatrjevana niti verjetno izkazana – omejitev stikov otrok z očetom še ne utemeljuje vzpostavitve stikov z njegovimi sorodniki. V izpodbijanem sklepu se je sodišče celovito opredelilo do vseh pravno relevantnih dejstev. Trenutno je vsa pozornost usmerjena k vzpostavljanju in stabilizaciji odnosov med otroki in staršema, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da pristojne institucije ne zasledujejo ciljev v smeri ohranjanja družinskih odnosov. Seveda so pomembni tudi odnosi s sorodniki; vendar je treba zaradi konfliktnega in porušenega odnosa najprej ponovno vzpostaviti in utrditi stike med otroki in staršema. Napeta in izrazito kompleksna družinska situacija, ki jo je sodišče celovito predstavilo v izpodbijanem sklepu, temu pritrjuje. Pritožba izpostavlja posamične primere iz sodne prakse ESČP, pri tem pa prezre, da je treba upoštevati konkretne okoliščine vsakega primera in nato sprejeti ustrezno odločitev.

11. Izpodbijani sklep nudi zadosten odgovor na vprašanje o ogroženosti otrok zaradi daljše časovne prekinitve odnosov s predlagateljem. V tem delu je predlog nekonkretiziran, zato (še) podrobnejša opredelitev, kot jo je podalo sodišče v točkah 10 do 12 obrazložitve, ni potrebna.

12. Pritožbeno sodišče je iz zgoraj pojasnjenih razlogov predlagateljevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Ugotovilo je, da pritožbeni razlogi niso podani, pa tudi ne kršitve procesnega in materialnega prava, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (šesti odstavek 163. člena ZPP).