Jedro

Povrnitev stroškov izvršilnega postopka mogoče zahtevati do poplačila, torej do trenutka, ko je opravljeno zadnje izvršilno dejanje. V konkretnem primeru je bila na predlog upnika dovoljena izvršba z izpraznitvijo in izročitvijo dolžnikove nepremičnine upniku, kar pomeni, da je bil upnik v celoti poplačan s trenutkom, ko mu je bila dolžnikova nepremičnina izročena v posest. Ker pa je sodišče prve stopnje šele po končani izvršbi upnika pozvalo, da v 30 dneh plača predujem za stroške oprave izvršbe, upnik pa je to storil v roku, je ta upravičen do odmere nadaljnjih izvršilnih stroškov v navedenem znesku.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se nadaljnji izvršilni stroški upnika odmerijo na 60.625,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 2.11.1998 do plačila. V ostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik mora upniku povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 18.592,00 SIT.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upnikov predlog za odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov z dne 13.11.1998 v znesku 67.527,00 SIT kot prepozen zavrglo.

Proti sklepu se je pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov po 1.odstavku 338.člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP). Upnik se ne strinja z navedbo sodišča, da je bilo to prisiljeno angažirati delavce agencije kot priče pri opravi izvršbe. Sodišče je namreč upnika z obvestilom dne 17.9.1999 pozvalo, da za opravo dejanja priskrbi le ustrezno usposobljene delavce in pripravi prostor za morebitno hrambo dolžnikovih premičnin. Upnik je ravnal v skladu s tem pozivom in o tem z dopisom z dne 2.8.1998 obvestil sodišče. Obenem pa je upnik sodišče tudi prosil, da se zagotovi asistenca policije in da se mu še pred narokom za deložacijo dostavi položnica in sporoči višina zneska, potrebnega za to. Upnik vztraja na tem, da je storil vse, za kar je bil pozvan s strani sodišča. Če bi ga sodišče pozvalo, da zagotovi tudi prisotnost dveh prič, bi to storil. Sodišče je upniku šele po opravi deložacije poslalo predujem za pomoč varnostne agencije. Ta pa je znašal občutno več, kot bi znašali stroški policije, za asistenco katere je prosil upnik. Celotna izvršba, z izjemo poslane zahteve po plačilu predujma, se je opravila v času veljavnosti Zakona o izvršilnem postopku. Prav tako je bil v času veljavnosti tega zakona sodišču poslan račun varnostne agencije. Glede na to in upoštevaje stališče vrhovnega sodišča, da se uporaba Zakona o izvršilnem postopku oziroma Zakona o izvršbi in zavarovanju presoja glede na čas vložitve ugovora, upnik meni, da bi se moral tudi njegov predlog za odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov presojati po določilih ZIP.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v skladu z določbo 2.odstavka 350.člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, ZPP) v zvezi s 366.členom ZPP in 15.členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98, ZIZ) ugotovilo, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo 7.odstavka 38.člena ZIZ. Po navedeni določbi je povrnitev stroškov izvršilnega postopka mogoče zahtevati do poplačila, torej do konca izvršilnega postopka oziroma do trenutka, ko je opravljeno zadnje izvršilno dejanje v posameznem izvršilnem postopku. V konkretnem primeru je bila na predlog upnika dne 3.10.1998 dovoljena izvršba z izpraznitvijo in izročitvijo dolžnikove nepremičnine upniku (po 1.odstavku 220.člena Zakona o izvršilnem postopku - Uradni list SFRJ, št. 20/78, ZIP, še veljavnem v času oprave izvršbe, oziroma enako po 1.odstavku 221.člena ZIZ, veljavnem od 15.10.1998). Glede na to je bil upnik v celoti poplačan s trenutkom, ko mu je bila dolžnikova nepremičnina izročena (s 6.10.1999). Ker pa je sodišče prve stopnje šele po končani izvršbi (dne 20.10.1998) upnika pozvalo, da v 30 dneh plača predujem za stroške oprave izvršbe v znesku 60.626,00 SIT, upnik pa je to v roku storil (dne 2.11.1998), je ta upravičen do odmere nadaljnjih izvršilnih stroškov v navedenem znesku z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 2.11.1998 do plačila. Upnik ima torej prav, ko pravi, da je razlog za nastanek stroškov deložacije po opravi izvršbe na strani sodišča in ne na strani upnika. Res je, kar navaja upnik v pritožbi, da je dne 23.9.1998 sodišče pozval, da ga pred narokom za deložacijo obvesti o stroških, povezanih z njo, in mu v ta namen dostavi položnico. Sodišče bi torej lahko že pred 6.10.1998 upnika pozvalo k plačilu predujma za stroške oprave izvršbe. Prav to bi tudi ustrezalo pojmu predujma, saj ta pomeni vnaprejšnjo založitev stroškov, potrebnih za opravo izvršbe. Z ozirom na pritožbene navedbe pa sodišče druge stopnje na tem mestu še dodaja, da je za presojo pravilnosti napadenega sklepa v konkretnem primeru potrebno uporabiti določbe ZIZ in ne določbe ZIP, saj se stališče vrhovnega sodišča (Sodnikov informator št. 18/98), na katerega se sklicuje upnik v pritožbi, nanaša le na postopek s pravnimi sredstvi, kot sta ugovor dolžnika in pritožba upnika proti sklepu o izvršbi, ne pa tudi na druge pritožbe proti sklepom prvostopnega sodišča, izdane v izvršilnem postopku. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje upnikovi pritožbi ugodilo v delu, ki se nanaša na odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov v znesku 60.626,00 SIT in temu ustrezno spremenilo sklep sodišča prve stopnje (3.točka 365.člena ZPP).

Upnikova pritožba pa ni utemeljena, kolikor se nanaša na odmero izvršilnih stroškov v znesku 6.901,00 SIT, ki predstavljajo stroške zamenjave ključavnice z vložkom na predmetnem stanovanju. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je upnikov predlog v tem delu prepozen, saj bi te stroške upnik lahko priglasil v času oprave izvršbe (ob deložaciji, ko je bila ključavnica dejansko zamenjana), ker je bil že takrat z njihovo višino seznanjen. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo upnika v delu, ki se nanaša na odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov v višini 6.901,00 SIT, zavrnilo in v tem obsegu potrdilo prvostopenjski sklep (2.točka 365.člena ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ).

Upnik v pritožbenem postopku ni uspel samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, zaradi tega dela pa niso nastali posebni stroški, zato je upravičen do povrnitve vseh potrebnih stroškov pritožbenega postopka (3. odstavek 154.člena ZPP, 1.odstavek 155.člena ZPP in 2.odstavek 165.člena ZPP, vse v zvezi s 15.členom ZIZ). Ti obsegajo stroške sestave pritožbe v višini 200 točk oziroma 17.480,00 SIT (4.točka tar.št. 21 Odvetniške tarife - Uradni list RS, št. 7/95, OT, v zvezi s 1.odstavkom 16.člena Zakona o državnem pravobranilstvu - Uradni list RS, št. 20/97, ZDPra), stroške obvestila stranki v višini 10 točk oziroma 874,00 SIT (4.točka tar.št. 33 OT v zvezi s 1.odstavkom 16.člena ZDPra) in stroške poštnine v znesku 238,00 SIT (2.odstavek 15.člena OT v zvezi s 1.odstavkom 16.člena ZDPra).

Sodišče druge stopnje pa upniku ni priznalo stroškov posveta s stranko v priglašeni višini 10 točk, saj je ta strošek zajet v sesatvi pritožbe. Upnikovi stroški pritožbenega postopka, ki jih mora plačati dolžnik, tako znašajo 18.592,00 SIT.