Jedro

Pritrditi je namreč presoji sodišča, da mnenje CSD z verjetnostjo ne izkazuje, da bi bil mladoletni sin s strani očeta ogrožen tako, da bi bilo potrebno začasno takoj otroka dodeliti materi in z očetom določiti stike.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je upnica (mama) predlagala, da se mladoletni sin A. A. dodeli v varstvo in vzgojo in oskrbo njej (točka I.1.), nadalje je predlagala določitev stikov med mladoletnim sinom in očetom (točka II.2.) ter določitev plačila preživnine v višini 180,00 EUR mesečno (točka III.), za primer, da oče ne bo upošteval I.1. in II.2. točke sklepa, je predlagala za vsako kršitev izrek denarne kazni v višini 1.000,00 EUR (točka I.4.). Nadalje je predlagala, da naj začasna odredba stopi v veljavo takoj in velja do pravnomočne sodne odločbe o predlogu za razvezo zakonske zveze in dodelitve mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo ter določitve stikov in preživnine (točka I.5.) ter da ugovor zoper sklep ne zadrži izvršitve (točka I.6.) ter da ji je nasprotni udeleženec dolžan povrniti stroške postopka (točka I.7.). Pod točko II. je sodišče odločilo, da nosi vsak udeleženec svoje stroške postopka.

2.Zoper citirani sklep vlaga pritožbo predlagateljica iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka na podlagi 15. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče ni izvedlo obširnega dokaznega postopka z izvedbo dokazov z neposrednim zaslišanjem izvedencev, z navedbo, da za začasno odločitev, ki je nujna, da se zaščiti otroka pred nadaljnjim ogrožanjem, zadostuje mnenje CSD. Povzema določbe 161. in 157. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ). Sodišče je zavzelo napačno stališče, da sta oba starša tista, ki s svojimi ravnanji v okviru nerazrešenih preteklih odnosov spravljata v obremenjujoč položaj otroka, slednji po oceni sodišča, podprti tudi z mnenjem CSD, ni ogrožen s strani dolžnika. Zato je predlog kot neutemeljen zavrnilo. Odločitev je enostranska in arbitrarna, ker ne sledi mnenju CSD. Odločitev sodišča je celo v nasprotju z izdelanim mnenjem in je s tem podana kršitev 15. točke 339. člena ZPP. V nadaljevanju pritožba povzema dele mnenja CSD in poudarja, da iz mnenja izhaja, da je otrok ogrožen, ker nima stikov z materjo, in ker se ga postavlja v središče odločanja ter ker starša nista zmožna konstruktivne starševske komunikacije in sprejemanja pomembnih odločitev o otroku. Dejstvo je, da A. A. že od sredine decembra 2024 živi z očetom in posledično z materjo nima rednih stikov, ter da naj bi A. A. v šoli grdo govoril o mami in je zato CSD podal mnenje, da je v otrokovo največjo korist, da se za začetek določijo med otrokom in materjo stiki pod nadzorom CSD. Nikakor ni mogoče pristati na popolno pretrganje stikov v relaciji mama - sin po tem, ko ga je oče enostransko odpeljal z naslova zadnjega skupnega prebivališča, pri tem pa izdelano mnenje potrjuje ogroženost mladoletnika. Oče izvaja sofisticirano popolno odtujitev mladoletnega otroka in njegove mame, s tem da odgovore namesto mladoletnika mami podaja oče. Mama ne ve, ali je A. A. sploh sporočeno, da ga mama pogreša, da ga želi videti, da ga ima rada in podobno. V nadaljevanju pritožba obsežno opisuje dogajanje v družini pred tem, ko je oče mladoletnega A. A. odpeljal s skupnega naslova ter opozarja, da v kolikor ne bo v okviru začasne odredbe določen vsaj minimalen stik pod nadzorom, bo mladoletni A. A. popolnoma odtujen od mame, kar si želi nasprotni udeleženec. Pritožba opisuje dogajanje dne 21. decembra 2024, zavrača pritožbe glede očitkov, da ni kuhala za družino, da ni izkazovala interesa za otrokove šolske obveznosti. Navaja, da jo od septembra 2024 nasprotni udeleženec ni obvestil o nobenih postopkih in je novice v zvezi s sinom skrival, da je že v letu 2023 odšel sam z otroci na morje, enako v avgustu 2024. Tako jo je povsem izključil iz družinskega življenja. Daljše časovno obdobje je prenašala svoj podrejeni položaj, psihično in celo fizično nasilje, samo da kot družina ostanejo skupaj. Prvič je spregovorila o dogajanju za štirimi stenami 16. 12. 2024. Sin A. A. je bil tudi z mamo nasmejan in sproščen vse do takrat, ko je nasprotni udeleženec pričel izvajati pritiske na sina ter mu ukazovati, da se z mamo ne pogovarja, da ne je njene hrane. Sodišče bi, če bi sledilo predlogu CSD, v okviru minimalnih stikov spoznalo, da ne držijo navedbe o nelagodju, strahu in čustveni odtujenosti mladoletnega A. A. V času, ko sin prebiva skupaj z očetom v X, so se pričele pojavljati sinove vedenjske težave v šoli.

3.Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo podaja navedbe s katerimi odgovarja na pritožbene očitke ter se zavzema za potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Z obravnavanim predlogom je mati kot predlagateljica, pred uvedbo rednega postopka, uveljavljala začasno dodelitev 11 letnega sina A. A. njej v varstvo in vzgojo, določitev začasnih stikov z očetom ter začasno določitev preživnine za sina. V predlogu za izdajo začasne odredbe je zatrjevala, da je sin ogrožen, ker od decembra biva skupaj z očetom (preselila sta se iz družinske hiše v vikend hišo), z materjo pa nima stikov. V pritožbenih navedbah pa mati očita, da sodišče ni sledilo mnenju CSD in odločilo z začasno odredbo vsaj minimalne stike med njo in otrokom, "saj ni mogoče pristati na popolno pretrganje stikov potem, ko je oče sina odpeljal z zadnjega skupnega bivališča. Zato je potrebno izdati začasno odredbo z določitvijo stikov z materjo pod nadzorom".

6.Sodišče druge stopnje je v skladu s prvim in drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in v zvezi s 42. in 100. členom ZNP-1 preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, ter opravilo uradni pritožbeni preizkus. Pri tem kršitev ni ugotovilo.

7.Pritožba očita, da je sodišče s tem, ko ni sledilo mnenju CSD, temveč je odločilo celo v nasprotju z izdelanim mnenjem, odločalo arbitrarno ter s tem kršilo 15. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje te navedbe zavrača kot neutemeljene, saj je sodišče mnenje CSD dokazno vrednotilo. Kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je namreč podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi (t.i. protispisnost).

8.CSD v mnenju ugotavlja, da sta udeleženca, ki sta sicer uradno poročena, a je njuna partnerska zveza razpadla že pred leti, do decembra 2024 bivala v isti hiši, da je med partnerjema, tudi v prisotnosti otroka, prihajalo do prepirov, do pogostih konfliktov in medsebojnih obtoževanj, da je oče v decembru 2024 odšel iz prejšnjega skupnega bivališča ter s seboj odpeljal tudi mladoletnega sina. Nadalje ugotavlja, da starša s svojim neurejenim medsebojnim odnosom in vse pogostejšimi konflikti in obtoževanji, oba slabo vplivata na 11 letnega sina A. A., ki je v občutljivem življenjskem obdobju. Ta, že dalj časa trajajoč spor, se je med njima zaostril v decembru lani z vlaganjem kazenskih ovadb, v katerih drug drugemu očitata nasilna ravnanja v razmerju do otroka in drug do drugega. Tudi v postopkih na CSD sta poskušala drug drugega očrniti. Zaključilo je, da sta oba starša tista, ki s svojimi ravnanji v okviru nerazrešenih preteklih odnosov spravljata v obremenjujoč položaj mladoletnega sina. Zato je potrebno pritrditi presoji sodišča prve stopnje, da iz mnenja CSD ne izhaja ogroženost otroka, ki bi utemeljevala začasno odločitev kot jo predlaga mati (začasno dodelitev njej in stike z očetom).

9.Pritrditi je sicer pritožbenim navedbam, da je CSD mnenja, da je za uravnotežen razvoj enajst letnega sina, torej v njegovo korist, da se za začetek določijo stiki z materjo pod nadzorom, ker bi daljša prekinitev stikov ogrožala otrokove koristi. Vendar je v obravnavani zadevi potrebno upoštevati, da je mati kot predlagateljica pred uvedbo rednega postopka za izdajo sodne odločbe o vzgoji, varstvu in preživljanju otroka, o stikih, o izvajanju starševske skrbi, kot tudi pred predlogom za razvezo njune zakonske zveze, vložila predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je torej predlagala, da se začasno dodeli mladoletni A. A. njej v varstvo in vzgojo, da se z očetom določijo stiki ter da je oče dolžan plačevati določeno preživnino. Obravnavani postopek predstavlja postopek za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok. ZNP-1 namreč v prvem odstavku 106. člena določa, kdo so lahko predlagatelji postopka za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok. Sodišče pa lahko po uradni dolžnosti začasno odredbo izda le med postopkom odločanja o ukrepih za varstvo koristi otrok trajnejšega značaja (mednje postopek izdaje začasne odredbe ne spada), kot to določa drugi odstavek 106. člena ZNP-1.

10.Ker je torej mati kot upravičena predlagateljica (določba prvega odstavka 106. člena ZNP-1) vložila predlog za izdano začasno odredbo, zato sodišče ne more po uradni dolžnosti izreči začasne odredbe, za katero se v pritožbi zavzema mati z navedbo, da iz mnenja CSD izhajajo pogoji za izdajo začasne odredbe z določitvijo stikov pod nadzorom s predlagateljico.

11.Ker je torej sodišče v postopku za izdajo začasne odredbe, ki je bila podana pred uvedbo rednega postopka, vezano na predlog upravičene predlagateljice, je pravilno ugotavljalo ogroženost mladoletnega A. A. glede obstoja okoliščin, ki bi zahtevale takojšnjo odločitev o začasni dodelitvi mladoletnega sina materi ter začasni določitvi stikov z očetom in določitvijo preživnine. Sodišče prve stopnje je kot materialnopravno podlago pravilno navedlo določbo 161. člena DZ, ki določa, da sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Pritrditi je namreč presoji sodišča, da mnenje CSD z verjetnostjo ne izkazuje, da bi bil mladoletni sin s strani očeta ogrožen tako, da bi bilo potrebno začasno takoj otroka dodeliti materi in z očetom določiti stike. Že sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo, da bo upnica lahko predlagala ureditev (začasnih) stikov z vložitvijo ustreznega predloga.

12.V postopku za izdajo začasne odredbe se odločilna dejstva ugotavljajo s stopnjo verjetnosti. Skupno dokazno oceno, ki omogoča prepričljivo presojo predlaganih razmerij med staršema in mladoletnim otrokom, zakon sodišču nalaga v rednem postopku. V njem bo sodišče, v kolikor bo mati takšen postopek sprožila, pomembna dejstva kot tudi druge vidike varstva, vzgoje in skrbi za mladoletnega sina, ki jih predlagateljica izpostavlja v pritožbi, podrobno ugotavljalo. V postopku obravnave njenega predloga za izdajo začasne odredbe pa so vse obsežne pritožbene navedbe glede ravnanj in odnosov med partnerjema in glede odnosa do sina, nebistvene, zato sodišče druge stopnje nanje ne odgovarja.

13.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo predlagateljice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------

1Zakon o nepravdnem postopku s komentarjem, Založba WD 2022, Komentar k drugemu odstavku 106. člena, stran 454.

2Določba 360. člena ZPP.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 106, 106/1, 106/2 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 161

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.