Jedro

Namen pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. P 2, kateri pritožba očita, da nima lastnosti listine po 168. členu ZIZ, z vsebino kot je bila navedena, je ravno omogočiti predmetno izvršbo na pritožničine nepremičnine, kljub dejstvu, da pritožnica ni dolžnica po sodbi opr. št. P 1.

Izrek

Pritožba dolžnice se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru druge dolžnice delno ugodilo in izvršbo dovoljeno s sklepom z dne 14.07.2005 ustavilo za izterjavo zneska 220.066,40 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.11.2003 dalje do plačila ter izvršilnih stroškov v znesku 62.052,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.07.2005 dalje do plačila (1. točka izreka), za preostali del terjatve po sklepu o izvršbi pa je ugovor druge dolžnice kot neutemeljen zavrnilo (2. točka izreka). Odločilo je tudi, da je dolžnica dolžna v roku 8 dni plačati upniku 55.756,00 SIT nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje sklepa dalje.

Zoper navedeni sklep se v njegovem zavrnilnem delu ter v odločitvi o stroških pritožuje dolžnica z lastno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi v celoti ugodi in odpravi nezakonit sklep o izvršbi. V pritožbi vztraja pri trditvah iz ugovora zoper izdani sklep o izvršbi, in sicer da ni dolžnica dolgovanega zneska v višini 1.227.321,70 SIT ter pripadajočih zamudnih obresti, priznanih upniku v sodbi P 1.. Solidarna dolžnika tega zneska sta dolžničina oče in mati, B. in J. K., ki pa nista (so)lastnika predmeta izvršbe v teku. Kot (so)lastnica nepremičnine, na katero se glasi sklep o izvršbi, je vknjižena pritožnica sama. Ne glede na to, da je Z. dobila pravdo P 2, s katero je dosegla razveljavitev darilne pogodbe med prvim dolžnikom in pritožnico glede podarjene nepremičnine, na katero se glasi izpodbijani sklep o izvršbi, slednja ne more biti predmet izvršbe. Uspešna actio Pauliana je le obligacijsko pravni naslov, vsekakor pa ne zadosten temelj za vknjižbo lastninske pravice morebitnega kupca omenjene nepremičnine, kar je vse cilj izvršilnega postopka. Vknjižena (so)lastninska pravica v korist osebe, ki ni dolžnik v izvršilnem postopku, je po 1. tč. 4. odst. 89. člena ZZK ovira za dovolitev vpisa pravnomočnega sklepa o domiku nepremičnine kupcu le-te v izvršilnem postopku. Zaradi navedenega pritožnica smatra, da sodba P 2, ki jo je predlogu za izvršbo priložil upnik, ni primerna listina v smislu 168. člena ZIZ. Dalje pritožnica navaja, da ji sodba P 2 ni bila vročena na dan, ko je upnik po svojem pooblaščencu vložil predlog za izvršbo, predpostavka za ugoditev predlogu za izvršbo pa je tudi izvršljivost izvršilnega naslova. Oče jo je z odločitvijo v zadevi P 2 sicer seznanil, ker je sodbo prejel dne 02.07.2005, vendar ne pred 12.07.2005, ko je bil vložen omenjeni upnikov predlog, ki glede na čas vložitve ni izpolnjeval potrebnih pogojev. Pritožnica se je tako z vsebino izvršilnega naslova seznanila dan preden bi se glede na zakonsko fikcijo to tudi sicer domnevalo. Takrat je sodba postala pravnomočna in s tem tudi izvršljiva, nikakor pa ne prej. Pritožnica dalje navaja, da je upnik vložil neutemeljen predlog za izvršbo in je zato prav, da sam krije nastale stroške, ki so bili odmerjeni v izpodbijanem sklepu oziroma podrejeno, da se ti stroški zanjo sorazmerno znižajo, saj je bilo njenemu ugovoru delno ugodeno.

Pritožba druge dolžnice ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je upnica vložila predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Sežani opr.št. P 1 z dne 09.06.2003 in pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Kopru opr.št. P 2 z dne 26.11.2003. Po oceni pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilna, z razlogi prvostopenjskega sodišča pa se v celoti strinja tudi pritožbeno sodišče. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in obrazložilo pomen in pravne posledice pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Kopru opr.št. P 2, s katero je upnica dosegla pravico do poplačila svoje (s sodbo opr.št. P 1 pravnomočno ugotovljene) terjatve z izvršbo na pritožničine nepremičnine, navedenih ugotovitev pa pritožbene navedbe niso uspele izpodbiti. Namen pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Kopru opr.št. P 2, kateri pritožba očita, da nima lastnosti listine po 168. členu ZIZ, z vsebino kot je bila navedena, je ravno omogočiti predmetno izvršbo na pritožničine nepremičnine, kljub dejstvu, da pritožnica ni dolžnica po sodbi opr.št. P 1. Pritožba ima sicer prav, da je predpostavka za ugoditev predlogu za izvršbo tudi izvršljivost izvršilnega naslova, vendar je po oceni pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da je sodba Okrožnega sodišča opr.št. P 2 opremljena s klavzulo o pravnomočnosti in izvršljivosti in so zato pritožbene navedbe o trenutku pravnomočnosti neutemeljene. Prav tako je po oceni pritožbenega sodišča neutemeljen pritožbeni očitek glede odmere izvršilnih stroškov. Upničin predlog za izvršbo ni neutemeljen, kot to navaja pritožba in je odločitev prvostopenjskega sodišča, da upnici prizna stroške odgovora na ugovor ter jih naloži v plačilo tretji dolžnici, kljub njenemu delnemu plačilu, ki pa ga je izvršila šele po izdaji sklepa o izvršbi, po oceni pritožbenega sodišča pravilna.

Ker pritožba druge dolžnice ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobene izmed kršitev, na katere po 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, saj pritožnica ni priglasila stroškov.