Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnik je od sodišča zahteval, naj razsodi, da mu je toženec dolžan plačati 9.000 EUR odškodnine za škodo, ki mu je nastala, ker ga je poškodoval njegov bager. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo odločilo, da je njegov tožbeni zahtevek po temelju utemeljen do 20 %.

2.Zoper sodbo sodišča prve stopnje sta se pritožili obe pravdni stranki. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo, pritožbi tožnika pa je ugodilo in je izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je odločilo, da je tožbeni zahtevek tožnika po podlagi utemeljen do 80%.

3.Toženec predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

-Ali je ugotavljanje ravnanja toženca oz. njegovega delavca kot upravljavca nevarne stvari ter s tem ugotavljanje njegovega neprispevka k nastali škodi potrebno oz. pomembno za pravilno uporabo drugega odstavka 153. člena OZ, torej za pravilen materialnopravni zaključek o tem, da je škoda nastala izključno zaradi ravnanj oseb, ki niso toženec ali njegov delavec in za pravilen materialnopravni zaključek o nepredvidljivosti teh ravnanj in možnosti izognitve posledicam takšnih ravnanj?

-Ali je v primeru, če je škoda nastala izključno zaradi ravnaj tretjih oseb in oškodovanca imetnik nevarne stvari prost odgovornosti (seveda ob dodatnih pogojih: da ravnanj tretjih in oškodovanca ni mogel pričakovati in se posledicam ne izogniti oz. jih odstraniti)?

-Ali je v konkretnem primeru škoda nastala izključno zaradi ravnanj tretjih oseb in oškodovanca?

-Ali je ravnanje signalista (ki se je tik pred manevrom bagra nenadno približal in zadrževal v nevarnem območju bagra ter v mrtvem kotu oz. nevidnem območju za upravljavca bagra) za skrbnega bagerista pričakovano in preprečljivo?

-Ali je toženec kot imetnik bagra lahko pričakoval in preprečil, da bodo tretje, za to pristojne osebe na gradbišče poslale neusposobljenega signalista, da ne bodo zagotovile ustrezne varnosti in opremljenosti gradbišča ter da ne bodo zagotovile zadostnega števila signalistov?

-Ali je v konkretnem primeru toženec prost obveznosti in v kolikšni meri je prost obveznosti iz naslova odškodnine za škodo, nastalo v predmetnem škodnem dogodku, če je tožnikov delodajalec tožniku povrnil del škode?

4.Predlog ni utemeljen.

5.Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena ZPP dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

6.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz navedene določbe niso izpolnjene, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 153

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.